Do optimalne kombinacije virov toplote s pomočjo domače in evropske stroke ter digitalnih simulacij
Svetnice in svetniki Mestne občine Velenje so se seznanili z napredkom preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, enega najpomembnejših razvojnih projektov regije v obdobju pravičnega prehoda. Zaradi postopnega opuščanja premoga bo treba zagotoviti nov, dolgoročno zanesljiv, trajnosten in cenovno vzdržen vir toplote za več tisoč gospodinjstev. Predstavljene so bile aktivnosti pri obnovi omrežja, pripravi strokovnih podlag za določitev prihodnjih virov toplote ter rezultati analiz Evropske investicijske banke in digitalnega dvojčka sistema, ki bodo podlaga za sprejem končne odločitve. Župan Peter Dermol je poudaril, da bo občina rešitev izbrala izključno na podlagi strokovnih analiz, hkrati pa opozoril, da bo za uspešno izvedbo projekta ključna zagotovitev ustreznih državnih in evropskih finančnih virov. Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja namreč predstavlja enega največjih infrastrukturnih in finančnih izzivov regije, zato bo poleg strokovno utemeljene izbire rešitev nujno tudi tesno sodelovanje z državo pri zagotavljanju sredstev za izvedbo. Cilj preobrazbe je vzpostaviti sistem daljinskega ogrevanja, ki bo temeljil na optimalni kombinaciji virov toplote, zagotavljal zanesljivo oskrbo, dolgoročno zmanjševal emisije CO₂ ter bo ekonomsko, okoljsko in družbeno vzdržen.
Župan Peter Dermol je uvodoma povedal, da Mestna občina Velenje prihodnosti ogrevanja ne prepušča naključju. »Na trgu smo preverili vse realno izvedljive možnosti za nove vire toplote. Iščemo rešitve, ki so primerne za naše okolje, tehnično izvedljive in dolgoročno zagotavljajo zanesljivo ter cenovno vzdržno oskrbo. Univerzalne rešitve ni, zato moramo izbrati kombinacijo virov, ki bo najbolj ustrezala drugemu največjemu sistemu daljinskega ogrevanja v Sloveniji.« Ob tem je poudaril, da občina odločitev ne sprejema sama, temveč v tesnem sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje, Evropsko investicijsko banko in drugimi strokovnjaki.
Pomembno vlogo pri projektu ima Evropska investicijska banka (EIB), ki v okviru programa TARGET že več let zagotavlja neodvisno strokovno podporo. Predstavnik EIB dr. Šarunas Bruzge je izpostavil, da njihova naloga ni izbrati tehnologije ali sprejeti odločitev namesto lokalne skupnosti, ampak pripraviti objektivne strokovne podlage. Pregledali so več kot 20 študij in tehničnih poročil, analizirali obstoječi sistem, primerjali različne tehnologije in pripravili več scenarijev preobrazbe. Trenutno izvajajo večkriterijsko primerjavo različnih tehnoloških rešitev in izračune stroškov proizvodnje toplote. Na podlagi opravljenih analiz pripravljajo različne scenarije razogljičenja, primerjavo tehnoloških možnosti in ocene stroškov proizvodnje toplote. Končna priporočila, ki bodo temeljila na specifiki lokalnega okolja, bodo predali jeseni in bodo podlaga za nadaljnje odločitve.
Strokovnjak podjetja Kolektor sETup Klemen Peter Kosovinc je med drugim predstavil tudi rezultate digitalnega dvojčka preobrazbe. Gre za napreden računalniški model daljinskega sistema ogrevanja, ki omogoča simulacijo delovanja različnih kombinacij proizvodnih virov toplote (primerjavo njihovih tehničnih in ekonomskih učinkov), še preden se sprejmejo odločitve glede predvidenih investicij. Strokovnjaki lahko v digitalnem okolju preverjajo, kako bi posamezne rešitve delovale v praksi, kakšni bi bili stroški, kako zanesljiva bi bila oskrba in kako bi različni viri med seboj sodelovali. Takšen pristop omogoča, da se izbira prihodnjega sistema ne opira na predvidevanja, temveč na konkretne izračune in preverjene scenarije.
Med analiziranimi rešitvami so se kot najugodnejše pokazale kombinacije biomasnega kotla, toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in hranilnikov toplote. Izračuni kažejo, da bi se lahko strošek proizvedene toplote po izvedeni preobrazbi gibal med 60 in 70 evri na megavatno uro. Predstavljena je bila tudi prehodna rešitev s toplotno črpalko na Velenjskem jezeru, sončnimi elektrarnami in hranilnikom toplote, ki bi lahko zagotovila približno 58 odstotkov potreb po toploti za Velenje po ocenjenem strošku okoli 50 evrov na megavatno uro.
Kot so izračunali, bi lahko z obnovljivimi viri že v prihodnjih letih pokrili več kot polovico potreb po toploti v Velenju.
Svetovalec direktorja Komunalnega podjetja Velenje dr. Adnan Glotić je predstavil še stanje izvedbe 1. in 2. faze projekta. V prvi fazi poteka obsežna posodobitev distribucijskega in magistralnega omrežja. Večina prvega dela investicij je že uspešno zaključena pred pogodbenimi roki in pod načrtovanimi vrednostmi. Izvedena je bila obnova vročevodov v skupni dolžini 1.851 metrov, ki je zajemala obnovo izolacij in podpor na distribucijskem omrežju. Zaključena je tudi tehnološka prenova na Šlandrovi cesti, kjer sta bili izvedeni dve interni toplotni postaji in del sekundarnega omrežja. Izvedena je bila tudi obnova sekundarnega omrežja na območju Jenkove in Bračičeve ulice, skupaj s TPP 126, v okviru katere so bili izvedeni ena toplotna podpostaja, štiri interne toplotne postaje in 159 metrov sekundarnega omrežja. Obnova bo prispevala k zmanjšanju toplotnih izgub, večji zanesljivosti sistema in pripravi omrežja na vključevanje novih virov energije. Skupna vrednost prve faze znaša 24,8 milijona evrov brez DDV, pri čemer 85 % sredstev (19,9 milijona evrov) zagotavlja Evropski sklad za pravični prehod, 15 % (3,5 milijona evrov) pa državni proračun, preostanek pa krijeta lokalni skupnosti.
Druga faza projekta je usmerjena v izbiro novih proizvodnih virov toplote. V ospredju so obnovljivi viri energije in njihova optimalna kombinacija, pri čemer ne iščemo ene same tehnologije, temveč rešitev, ki bo zagotavljala največjo zanesljivost, cenovno vzdržnost in možnost vključevanja novih virov tudi v prihodnje.
Projekt preobrazbe ni usmerjen le v proizvodnjo toplote. Pomemben del predstavljata tudi prilagajanje odjemnih mest in energetska obnova stavb. V Mestni občini Velenje je danes energetsko obnovljenih že približno 44 odstotkov stavb. Občina še vedno izvaja ukrepe za pomoč gospodinjstvom pri zmanjševanju porabe energije in stroškov ogrevanja.
Državni sekretar na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Ivan Meglič je pozdravil dosedanje delo in strokovni pristop pri pripravi projekta ter poudaril, da gre za enega ključnih razvojnih projektov regije. Izrazil je prepričanje, da je prva faza projekta dobro zastavljena, ob tem pa poudaril pomen pravočasne priprave projektov za novo evropsko finančno perspektivo po letu 2028.
Župan Peter Dermol je ob zaključku poudaril, da bodo pred dokončno odločitvijo zaključene še večkriterijske analize, digitalne simulacije in strokovna priporočila Evropske investicijske banke. Šele na podlagi vseh teh podlag bomo izbrali rešitev, ki bo prebivalcem Šaleške doline dolgoročno zagotavljala zanesljivo, cenovno sprejemljivo in trajnostno ogrevanje. Pri tem bo pomemben tudi dialog z državo, saj bo za uspešno izvedbo projekta ključno zagotoviti ustrezne finančne vire in podporo pri izvajanju zelenega prehoda.
