Velenje ostaja mesto priložnosti za mlade in kakovostnega življenja za vse generacije
Včeraj smo v Vili Bianci izvedli še tretji generacijski forum v okviru priprave Vizije in strategije razvoja Mestne občine Velenje do leta 2040, ki je bil namenjen področjema izobraževanja in kakovosti življenja. Predstavniki izobraževalnih ustanov, zdravstva, kulture, športa, mladinskih organizacij, socialnega področja in občani so razpravljali o tem, kako Velenje tudi v prihodnje ohraniti kot vključujoče, varno in kakovostno mesto za življenje vseh generacij. Sogovorniki so poudarili, da sta prav znanje in kakovost bivanja med ključnimi razlogi, zaradi katerih ljudje v mestu ostajajo ter v njem vidijo svojo prihodnost.
Forum je zaključil župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je poudaril, da bo moralo Velenje v prihodnjih letih posebno pozornost nameniti ustvarjanju pogojev, zaradi katerih bodo mladi po zaključku šolanja ostajali v domačem okolju. Med ključnimi izzivi je izpostavil dejstvo, da Velenje ni univerzitetno mesto, zato bo treba razvoj usmeriti v krepitev izobraževalnih programov, povezovanje z raziskovalnimi institucijami ter zagotavljanje kakovostnih pogojev za življenje in delo vseh generacij.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v zaključku poudaril, da se s prestrukturiranjem SAŠA regije ena razvojna vrata zapirajo, hkrati pa se odpirajo nove priložnosti. »Ohraniti moramo kakovostne programe, ki jih v Velenju že imamo, hkrati pa ustvarjati pogoje za prihod novih izobraževalnih in raziskovalnih institucij, ki bodo zanimive tudi za gospodarstvo. Prihod Kemijskega inštituta v Tehnološki park Velenje – TecHub in Fakultete za energetiko v Staro elektrarno – Center prihodnosti so pomembni koraki v tej smeri. Velenje mora postati okolje znanja, razvoja in novih priložnosti,« je poudaril župan. Ob tem je izpostavil tudi projekt novega študentskega in dijaškega doma, ki ga občina že pripravlja. Po njegovih besedah bo prav zagotavljanje kakovostnih pogojev za bivanje mladih pomembno vplivalo na to, ali bodo mladi svojo prihodnost gradili v Velenju. »Na mlade stavim,« je poudaril župan.
Poleg tega občina nadaljuje aktivnosti na področju gradnje novih stanovanj za vse generacije ter pripravlja rešitve za službena stanovanja za kadre, ki jih mesto potrebuje, med drugim za zdravnike in druge deficitarne poklice. Župan je dodal: »Zavedamo se tudi, da med nami živi veliko starejših ljudi. Vprašanje je, kako zagotoviti socialno vključenost ljudi, ki so pogosto zaprti v svojih domovih. Naša želja je, da bi bilo čim več starejših aktivno vključenih, zato smo letos prvič priprav razpis Čisto moje Velenje tudi za starejše.«
Velik poudarek razprave je bil namenjen povezovanju izobraževanja, gospodarstva in razvoja novih tehnologij. Sogovorniki so izpostavili pomen projektov, kot sta Tehnološki park – TecHub in Stara elektrarna – Center prihodnosti, ki bosta v Velenje prinesla nova znanja, razvojne programe ter priložnosti za mlade in gospodarstvo. Med ključnimi področji prihodnosti so izpostavili zdravstvo, informacijske tehnologije, kibernetsko varnost ter razvoj ustvarjalnih industrij. Predstavniki fakultet so poudarili, da lahko prav razvojni projekti in povezovanje z izobraževalnimi institucijami pomembno prispevajo k razvoju novih znanj, inovacij in zadrževanju mladih v lokalnem okolju. Ob tem so sogovorniki poudarili tudi pomembno vlogo kulture in ustvarjalnosti pri razvoju sodobnega mesta ter kakovosti bivanja.
Mladi so v razpravi opozorili predvsem na potrebo po več prostorih za druženje, co-working prostorih za mlade podjetnike ter več kulturnih in umetniških vsebinah. Izpostavili so tudi potrebo po večjem vključevanju mladih v strateške projekte in procese odločanja. Sogovorniki so poudarili, da ima Velenje veliko možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa, vendar je treba mladim te vsebine približati in jih še bolje povezati v skupno ponudbo.
Razprava je odprla tudi vprašanje medgeneracijskega povezovanja in vključevanja starejših. Udeleženci so opozorili, da je treba aktivneje povezovati mlajše in starejše generacije ter spodbujati vključevanje starejših v družbeno življenje. Ob tem so izpostavili pomen prostovoljstva, skupnostnih programov in medgeneracijskega sodelovanja.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi zdravstvu. Predstavniki zdravstvenega področja so opozorili na izzive pridobivanja novega kadra in potrebo po dodatnih stanovanjih za zdravstvene delavce. Župan je ob tem poudaril, da občina na področju zdravstva že izvaja pomembne projekte, med drugim prenovo Trakta A Zdravstvenega doma Velenje ter razvoj Satelitskega urgentnega centra.
Sogovorniki so večkrat izpostavili tudi prednosti Velenja kot zelenega, dostopnega in varnega mesta. Poudarili so občutek domačnosti, dostopnost storitev, dobre pogoje za šport in rekreacijo ter multikulturnost, ki jo mnogi prepoznavajo kot pomembno prednost mesta. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po večji ozaveščenosti glede dostopnosti prostora za invalide ter spoštovanju invalidskih parkirnih mest.
Sogovorniki so se strinjali, da mora razvoj Velenja tudi v prihodnje temeljiti na povezovanju znanja, gospodarstva, kulture, zdravstva in socialne povezanosti. Le tako bo mogoče ohraniti Velenje kot vključujoče, razvojno in kakovostno mesto za življenje vseh generacij.
Na generacijskem forumu o izobraževanju in kakovosti življenja so sodelovali direktor Fakultete za varstvo okolja doc. dr. Gašper Gantar, dekan Fakultete za energetiko dr. Sebastijan Seme, dijak Gimnazije Velenje ŠCV Prokhor Biedariev, predsednik Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje Rajmund Valcl, strokovna direktorica Zdravstvenega doma Velenje Lilijana Keita, vodja JSKD OI Velenje in kulturna ustvarjalka MO Velenje za 2025 Nina Mavec Krenker, paraolimpijec Franček Gorazd Tiršek ter predsednik Mladinskega sveta Velenje Teodor Majcenovič.
