Razvoj Velenja želimo graditi po meri ljudi in narave
Včeraj je v Vili Bianci v okviru priprave Vizije in strategije razvoja Mestne občine Velenje do leta 2040 potekal generacijski forum o prometu, infrastrukturi in okolju. Razprava je odprla številna vprašanja o tem, kako razvijati mesto, ki bo podnebno odporno, zeleno, dostopno in prijetno za življenje vseh generacij. Sogovorniki so poudarili, da mora biti razvoj Velenja usmerjen predvsem v človeka. Med ključnimi poudarki so izpostavili pomen zelenih površin, senčnih ulic, mikro parkov, varnih poti za pešce in kolesarje, dostopnega javnega prevoza ter kakovostnega javnega prostora, ki spodbuja druženje in kakovost bivanja.
Forum je zaključil župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je poudaril, da bo razvoj Velenja do leta 2040 močno zaznamovalo iskanje ravnotežja med razvojnimi potrebami, varovanjem okolja in kakovostjo bivanja. Med ključnimi izzivi je izpostavil prometno razbremenitev mesta, zeleno preobrazbo energetskega sistema, urejanje ravnanja z odpadki ter nadaljnji razvoj zelenih površin in kakovostnega javnega prostora.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v zaključku poudaril, da je pri razvoju mesta najtežje iskati ravnotežje med razvojnimi projekti, kakovostjo življenja ljudi in ohranjanjem narave. »Ljudje in varstvo narave morajo ostati v ospredju razvoja Velenja. Imamo izjemne naravne danosti, ki jih moramo znati spoštovati in ohranjati tudi v času velikih infrastrukturnih in energetskih sprememb. Razvoj mesta mora potekati premišljeno, postopno in v dialogu z ljudmi. Vsaka sprememba vpliva na življenje občanov, zato potrebujemo vključevanje javnosti, strokovne podlage in dolgoročne rešitve, ki bodo Velenje ohranile kot kakovostno mesto za življenje tudi za prihodnje generacije,« je poudaril župan. Ob tem je opozoril tudi na slabo stanje državnih cest ter poudaril, da bo izgradnja tretje razvojne osi pomembno prispevala k prometni razbremenitvi mesta, predvsem k zmanjšanju tovornega prometa skozi mestno središče. Dodal je, da občina že pripravlja projekte za izboljšanje prometne ureditve in kakovosti bivanja v mestu. Izpostavil je še, da občina že izvaja številne ukrepe zelene preobrazbe – od prenove sistema daljinskega ogrevanja, urejanja zelenih površin, modernizacije ravnanja z odpadki, širjenja drevesnih zasaditev in priprave podnebnih ukrepov do izboljševanja prometne infrastrukture ter kakovosti javnega prostora.
Poseben poudarek razprave je bil namenjen prilagajanju podnebnim spremembam. Udeleženci so opozorili na pomen zelene in modre infrastrukture, zmanjševanja toplotnih otokov, urejanja vodotokov, večje poplavne varnosti ter načrtovanja prostora z več drevesi, vodnimi elementi in površinami za zadrževanje meteorne vode. Ob tem so izpostavili, da morajo biti hladni, zeleni in prijetni prostori dostopni vsem prebivalcem v neposredni bližini njihovih domov.
Razprava je pokazala, da si občani želijo manj tranzitnega prometa v mestnem središču, več prostora za pešce in kolesarje ter boljše povezave javnega potniškega prometa z regijo in drugimi deli Slovenije. Udeleženci so poudarili, da je brezplačni javni prevoz v Velenju pomembna pridobitev, ki jo je treba še nadgrajevati glede na potrebe ljudi in potovalne navade različnih generacij.
Sogovorniki so izpostavili tudi pomen znanja, raziskav in vključevanja javnosti pri načrtovanju prihodnosti mesta. Opozorili so, da razvoj ne sme temeljiti na hitrih in kratkoročnih rešitvah, temveč na strokovnih podlagah, sodelovanju različnih področij ter učinkovitem prenosu znanja do občanov. Posebej pomembno je vključevanje prebivalcev v soustvarjanje prostora in odločanje o prihodnjem razvoju mesta.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi prestrukturiranju SAŠA regije in energetskemu prehodu. Udeleženci so poudarili potencial območja na področju novih energetskih tehnologij, vodikovih rešitev, hranilnikov energije, obnovljivih virov ter razvoja zelenih in pametnih delovnih mest. Velenje ima po njihovem mnenju zaradi znanja, industrijske tradicije in razvojnih institucij veliko priložnost, da postane razvojni laboratorij zelenega prehoda.
Dotaknili so se tudi ravnanja z odpadki, pomena ozaveščanja ter odgovornosti posameznika pri varovanju okolja. Izpostavili so potrebo po novih pristopih komuniciranja zelenih vsebin in večji aktivaciji skupnosti, saj trajnostni razvoj ni mogoč brez sodelovanja ljudi.
Sklop generacijskih forumov bomo zaključili danes z razpravo o izobraževanju in kakovosti življenja, ki se bo začela ob 16. uri v dvorani Vile Biance.
Posnetek generacijskega foruma o prometu, infrastrukturi in okolju si lahko ogledate na povezavi.
