Zadnje lune je drama tržaškega dramatika, pisatelja, scenarista in režiserja Furia Bordona, ki sta se jo režijsko lotila domača gledališka ustvarjalca Romeo Grebenšek in Karl Čretnik. Zadnje lune je igra o staranju, o strahu pred koncem in priznanju nemoči pa tudi igra o medgeneracijskem prepadu, o pomanjkanju empatije mladih v odnosu do starostnikov, predvsem pa realna, toda globoka analiza volje do življenja, kakor jo razkrivata profesorjeva izkušnja odhoda v dom za starostnike in nenehno iskanje ravnovesja med pogoji za njegov obstoj.
Oče, profesor književnosti, zapušča svoj dom, da ne bi bil v breme svojcem, potem ko je več let živel s sinom, snaho in vnukoma. Ob njem je pokojna žena, pravzaprav spomin nanjo; spodbuja ga, naj sinu pove, da je žalosten, da ga je strah in da noče v dom za ostarele. Starec se pozneje v domu z ironičnim imenom Villa Delizia bori z osamljenostjo. Ve, da je konec neizogiben; želi si umreti na božič, na sveti večer, kajti tudi starost je sveta in svet (in strašen) je tudi trenutek, ko človek preneha živeti.
Igrajo: Karl Čretnik, Petra Hribernik in Matej Mraz.