Zahtevamo pojasnila države glede domnevnih nepravilnosti v kamnolomu Selo
Mestna občina Velenje je zaradi številnih opozoril občanov o domnevnih nepravilnostih v opuščenem kamnolomu Selo (Vegrad) na pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) naslovila poziv za pojasnila glede pristojnosti, nadzora in končne sanacije območja. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, krajani in predstavniki pristojnih občinskih služb so si stanje ogledali na terenu, kjer so bili priča posegom v prostor in večjim količinam odpadkov, kar vzbuja resno skrb glede varnosti, zakonite rabe prostora in varovanja okolja.
Mestna občina Velenje in Skupna občinska uprava SAŠA regije (SOU SAŠA), Služba medobčinske inšpekcije, že nekaj časa prejemata dopise občanov, ki živijo v neposredni bližini kamnoloma Selo. V svojih opozorilih izpostavljajo domnevne nepravilnosti, med drugim neustrezno rabo prostora, nedovoljene posege, obremenjevanje okolja ter morebitne negativne vplive na zdravje in varnost ljudi. Občani poročajo tudi o pojavu penjenja in madežev v potoku, ki se ob padavinah izliva v reko Pako.
Kot odziv na prejete dopise je SOU SAŠA konec novembra 2025 na državni Inšpektorat za naravne vire in rudarstvo posredovala zahtevo za pojasnila glede obravnave domnevnih nepravilnosti na območju opuščenega kamnoloma. Dne 27. novembra 2025 je bil opravljen terenski ogled lokacije, na katerem so sodelovali župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in krajani ter predstavniki Civilne iniciative in pristojnih občinskih služb. Na terenu je bilo ugotovljeno, da na območju potekajo odkopavanja s posegi v zeleno bariero kamnoloma, prav tako pa so bile vidne večje količine različnih odpadkov, med drugim gume in stiropor.
Na območju kamnoloma še vedno velja izvedbeni prostorski akt – Ureditveni načrt kamnoloma Selo (UN), ki določa dovoljene dejavnosti skladno s prostorsko zakonodajo in Zakonom o rudarstvu. Koncesijska pogodba za izkoriščanje dolomita, ki je bila podeljena podjetju Vegrad, d. d., je potekla 10. junija 2023. V stečajnem postopku podjetja je bila večina zemljišč prodana fizični osebi. Danes je to območje v lasti fizične osebe, zasebnega podjetja in Republike Slovenije. Občinski prostorski načrt Mestne občine Velenje del območja še vedno opredeljuje kot LN – nadzemni pridobivalni prostor, kar pomeni, da so dovoljene le dejavnosti, ki so skladne z opredeljeno namensko rabo in veljavnim izvedbenim aktom.
Zaradi potekle rudarske pravice, prodaje zemljišč v času stečajnega postopka in razdrobljenega lastništva je Mestna občina Velenje na Ministrstvo za naravne vire in prostor naslovila prošnjo za jasen in hiter odziv države. Od pristojnega ministrstva pričakujemo pojasnila glede pristojnosti posameznih institucij, načinov zagotavljanja zakonitosti vseh posegov v prostor, nadaljnjih postopkov sanacije ter določitev bodoče namenske rabe zemljišč.
V Mestni občini Velenje poudarjamo, da morajo biti vsi posegi v prostor skladni z zakonodajo ter da morajo državne institucije z ustreznimi usmeritvami in nadzornimi postopki zagotoviti zaščito prebivalcev in okolja.
