Vprašanja in pobude svetnikov 2022–2026

4. januar 2023
Zap. št. 1
Član sveta Simon DOBAJ je podal naslednje vprašanje:
Zasledil sem informacijo, da so se pred dobrim mesecem sestali predstavniki DARSA ter Ministrstva za infrastrukturo, z namenom poteka gradnje severnega kraka tretje razvojne osi. Prišlo naj bi do novelacije terminskih planov za aktivnosti na odseku od Šentruperta do Velenja ter za vse sklope na odseku od Velenja do Slovenj Gradca, posamezniki, ki so bili prisotni na omenjeni predstavitvi, so zgroženi, da bo prišlo do časovnega zamika pri končni izvedbi gradnje tretje razvojne osi. Gre za projekt, ki je in mora ostati prioritetni projekt Slovenije. Ti zamiki časovnice ter realizacije projekta, ki niso utemeljeni, bodo natančneje predstavljeni in pojasnjeni na naslednji predstavitvi, ki bo v kratkem. Koordinacijski odbor za izgradnjo tretje razvojne osi naj bi bila predstavljena na sestanku do konca letošnjega leta.
Takšni zamiki, ki odmikajo izgradnjo tretje razvojne osi postajajo vse večja skrb tako prebivalcev v Savinjsko-šaleški ter Koroški regiji, gospodarstva ter lokalnih skupnosti.
V zvezi z navedenim sprašujem naslednje:
1. ali držijo omenjene trditve o zamikih pri izgradnji tretje razvojne osi, kakšni so razlogi za to, kakšne so predvidene rešitve oziroma potek gradnje ter kakšne bodo aktivnosti MOV pri tem?
2. kdaj se bodo nadaljevale aktivnosti na odcepu Velenje-Šentrupert in/ali so vse aktivnosti v teku? Prosim za časovnico ter realizacijo gradnje severnega dela tretje razvojne osi.
3. ob tem dajem pobudo, da v zvezi s tem na seji občinskega sveta ali širše opravimo razpravo, pri čemer naj DARS ter ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za okolje in prostor javno predstavijo točen terminski plan.
4. glede na to, da so me krajani Škal seznanili, da naj bi se most in hribina na krožišču na vrhu Gaberke-Škale posedala in da so problemi na omenjeni trasi zaradi konfiguracije terena me zanima, ali to drži in če, kakšne so aktivnosti v zvezi s tem?

ODGOVOR:
Za gradnjo tretje razvojne osi je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo, ne občina, zato lahko konkretne odgovore in aktualne terminske načrte podajo samo pristojni v teh službah.
Na temo izgradnje hitre ceste je nazadnje na ministrstvu potekal delovni sestanek 3. novembra 2022, o čemer smo tudi obveščali javnost. Ministrstvo je županom občin, kjer bo potekala tretja razvojna os, predstavilo trenutno fazo izgradnje, in sicer na trasi Velenje–Slovenj Gradec dela nekje že potekajo, intenzivno pa se pripravlja tudi vsa potrebna dokumentacija. Z deli na gradbiščih na območju ob Škalskem jezeru in na Konovem bodo začeli prve mesece leta 2023. Tudi za traso Šentrupert–Velenje potekajo odkupi zemljišč, vloženo je že bilo integralno gradbeno dovoljenje in takoj ko bo gradbeno dovoljenje pravnomočno, bodo začeli z gradnjo tudi na tem odseku. Župan Peter Dermol je opozoril, da je o vseh aktivnostih nujno potrebno pravočasno obveščati lokalno prebivalstvo in jim omogočiti čim lažje sobivanje ob gradnji hitre ceste.
Seznanjeni smo bili s trenutnim potekom del na posameznih odsekih na trasi Velenje–Slovenj Gradec: sklop A (od Hartla do mestnega stadiona) aktivnosti projektiranja so v zaključni fazi, do konca leta bo vložena dokumentacija za gradbeno dovoljenje; sklop B (območje ob Škalskem jezeru) pridobljeno je gradbeno dovoljenje, izveden je izbor izvajalcev del, začetek gradnje je predviden v letu 2023; za sklopa C (Škale) in E (Velunja) je vložena dokumentacija za gradbeno dovoljenje, postopki z izborom izvajalcev so predvideni v začetku 2023; za sklop D (Gaberke) je izvedba del v zaključni fazi, potekajo prevzemi del in za sklop H (navezovalna cesta na Konovo, vključno s tunelom do Sela pri Velenju) je pridobljeno gradbeno dovoljenje, izveden izbor izvajalcev, začetek del je predviden v letu 2023.
Dogovorili smo se, da bosta ministrstvo in DARS preučila morebitna odstopanja glede na predviden čas gradnje in nas o tem tudi obvestila.
Mestna občina Velenje sodeluje konstruktivno z DARS-om in inženirjem DRI v sklopu svojih pristojnosti, in sicer glede podajanj mnenj in usklajevanja tehničnih in urbanističnih zadev (soglasja). Prav tako smo vez med potencialnimi rušenci in Darsom.
Na območju sklopa D Gaberke je 8. 12. 2022 potekal tehnični pregled cestnih ureditev in objektov ter pripadajoče komunalne infrastrukture, kjer s strani gradbene stroke ni bilo zadržkov za izdajo uporabnega dovoljenja.
Najlepša hvala za pobudo glede javne razprave o gradnji hitre ceste, ki jo bomo predvideli za eni izmed prihodnjih sej sveta.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

10. januar 2023
Zap. št. 2
Članica sveta Anita LEMEŽ KLJAJIČ je podala naslednjo pobudo:
Podajam svetniško pobudo, vezano na ureditev signalizacije na parkirni hiši Zdravstvenega doma Velenje, saj le-ta ne deluje pravilno.

ODGOVOR:
Z nastalo problematiko smo seznanjeni. Obnova celotnega sistema evidentiranja vozil v garažni hiši Zdravstveni dom Velenje je predvidena v prvi polovici leta 2023.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

13. januar 2023
Zap. št. 3
Članica sveta Darinka VRABIČ je podala naslednjo pobudo:
V skladu s 17. in 18. členom Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje postavljam naslednje pisno pobudo v zvezi z vrtcem Jakec v KS Pesje:
Nedopustno je, da sta dve igrali (poglej sliko) v tako slabem stanju, da ju je inšpektor zapečatil in prepovedal uporabljati, saj nista varni. Predlagam takojšnje ukrepanje.
Še večji problem, ki ogroža varnost otrok in drugih pešcev, je ta, da do vrtca po cesti Janka Ulriha ne vodi pločnik. Otroci so izpostavljeni nevarnemu prometu, ko prihajajo in odhajajo iz vrtca in med sprehodom z vzgojiteljicami, saj zasedejo velik del cestišča.
Na MO Velenje apeliramo, da se na cesti Janka Ulriha zgradi pločnik in prenovi igrala na igrišču pred vrtcem. V bližnji prihodnosti je tudi celotna stavba vrtca potrebna temeljite obnove (salonitna streha …).

ODGOVOR:
Zemljišča, ki so potrebna za gradnjo, so v zasebni lasti. Problematika je bila že večkrat izpostavljena, MO Velenje pa se je zavezala, da bo pristopila k izgradnji pločnika, če bo vodstvo KS pomagalo pri pridobivanju zemljišč. Tak način se je v preteklosti izkazal za zelo uspešnega, saj smo tako uredili že veliko pločnikov po krajevnih skupnostih. Zato še enkrat pozivamo vodstvo KS, da pristopi k pridobivanju potrebnih zemljišč.
Igrala so bila pregledana s strani certificiranega preglednika otroških igrišč Sprinkler d.o.o., ki je 18. 10. 2022, po pregledu v enoti Jakec, ugotovil pomanjkljivosti posameznih delov igral. V Vrtcu Velenje so v fazi urejanja in odpravljanja nepravilnosti. Sestavljeno kovinsko igralo je neprimerno, zato ga bodo odstranili in nadomestili z novim.
Zaradi tehničnih težav, ureditve in nakupa ustreznega materiala ter neugodnih vremenskih pogojev se je sanacija igral nekoliko zamaknila. Kovinsko igralo bo odstranjeno takoj, ko bodo vremenski pogoji ustrezni.
Plezalna stena do stolpa s toboganom pa bo urejena v kratkem, takoj po dobavi ustreznega materiala za popravilo.
Streha na objektu je res salonitna, a ni azbestna. Kritina je bila menjana v letu 2005. V tem primeru sama oblika salonitne strehe najbrž ne bi smela biti sporna. Zaenkrat streha ne pušča.
Tudi v Vrtcu Velenje se strinjajo, da je pločnik na omenjenem odseku ceste zelo potreben.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti in Uradu za družbene dejavnosti.

18. januar 2023
Zap. št. 4
Članica sveta Andreja KREJAN je podala naslednjo pobudo:
V sredo, 18.01.2023, so me krajani KS KONOVO povabili kot svetnico MOV na njihovo sejo. Prosili so me, da dam svetniško pobudo glede prometa čez KS Konovo.
Civilna iniciativa in svetniki zahtevajo, da se postavijo na ceste, ki peljejo čez Konovo table “samo za lokalni promet”! Ko se postavijo znaki, je potrebno zagotoviti občasno kontrolo policije.
Krajani se zaradi vsakodnevnega povečanja prometa bojijo za varnost otrok, invalidov in vseh ostalih krajanov.
Zato dajem pobudo v preučitev možnosti realizacije.

ODGOVOR:
Omejitev prometa na cestah v KS Konovo ni omejena samo na Konovo. Skozi KS namreč potekajo dovozne ceste za veliko naselij, ki niso v KS Konovo. Po javnih cestah se vozijo občani Šenbrica, Cirkovc, Graške gore… Če bi na cestah omejili promet z znakom »dovoljeno za lokalni promet«, bi to pomenilo, da se bi morali občani, ki prebivajo v zgoraj navedenih naseljih, domov voziti daleč naokoli.
Po Zakonu o cestah namreč velja, da je lokalni promet:
– promet motornih vozil, ki imajo na določenem območju izhodišče ali cilj,
– promet motornih vozil, katerih vozniki, lastniki ali imetniki pravice uporabe, imajo na tem območju stalno ali začasno prebivališče,
– promet motornih vozil, ki so v lasti oziroma v uporabi pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče, ali avtošole, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče.
Še težje je tak promet nadzirati, saj se bi po cestah vozili tudi obiskovalci, ki bi v primeru prometnih kontrol morali dokazovati, kam so v resnici namenjeni.
Že pred časom smo na pobudo vodstva KS prepovedali promet za tovorna vozila, težja od 7,5 t, vzpostavili območje cone 30, postavili 2 merilnika »Vi vozite« in zgradili pločnike, kjer je bilo to mogoče. Za določene odseke cest bi želeli pripraviti projektno dokumentacijo za dograditev pločnikov, vendar imamo težave s pridobivanjem zemljišč.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

22. februar 2023

Zap. št. 5
Članica sveta Andreja KREJAN je postavila naslednje vprašanje:
Krajani Stare vasi so izvedeli, da je načrtovana širitev odlagališča odpadkov, in to v smeri proti naselju Žabja vas. Zanima jih, za kakšno širitev gre, v kakšnem obsegu in za katere vrste odpadkov. Zanima jih še, če gre za širitev, zakaj ta ni načrtovana v smeri proti vzhodu, kjer je travnik, ne pa v smeri proti naselju, ki bo že tako obremenjeno z novo cesto. Zaradi poseka se bo spremenila tudi mikroklima na tistem koncu, zdaj pa še sprememba na tisti strani, kjer je smetišče. Že pred časom so obljubili, da se bo smetišče na tem koncu povsem umaknilo, zdaj ga nameravajo vrniti nazaj v še večjem obsegu.To je njihovo vprašanje. V nadaljevanju pa je njihova obrazložitev.
Gre za projekt spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta začasne deponije komunalnih odpadkov investitorja Karbon d.o.o., pripravljavca prostorskega akta – MO Velenje, izdelovalce prostorskega akta Urbanisti d.o.o. Celje, datum izdelave 11.11.2022, kjer naj bi zbirali in predelovali odpadke za namen pridobivanja sekundarnih surovin, Saubermacher dejavnost zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov za območje občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Solčava in Luče. PUP parkiranje tovornih in osebnih vozil, lastni poslovni prostori, skladišče materiala in delavnice Karbon, dejavnost zbiranja in razgradnje vozil, GP5 zbirni center za zbiranje komunalnih odpadkov, uredil se bo tudi začasni skladiščni prostor za nevarne odpadke. GP6 predvidena je možnost izvajanja dejavnosti navedenih za preostale gradbene parcele…

ODGOVOR:
Obravnavano območje prostorsko pokriva veljaven prostorski akt Odlok o ureditvenem načrtu začasne deponije komunalnih odpadkov (UN), kjer gre za pretežno namensko rabo z oznako IG: gospodarsko cono, ter G: gozdno območje skladno z veljavnim Občinskim prostorskim načrtom MOV (OPN).
Obstoječa deponija je že zaprta, miruje in ni predmet predvidenega posega. Prav tako se znotraj območja UN nahajajo zemljišča, ki so po namenski rabi gozdne površine (skladno z OPN), v katere se s predlogom prav tako ne bo posegalo.
S KS Stara vas je dogovorjeno, da bodo izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev UN-ja oz. vsebina predvidenih posegov, ki jih z idejno zasnovo pripravlja lastnik zemljišč, krajanom predstavljena dne 4. 5. 2023 ob 16.00 v sejni dvorani MOV.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

24. februar 2023

Zap. št. 6
Član sveta Franci LENART je podal naslednjo pobudo:
Pobuda za  praznovanje 70-letnice odprtja Turističnega jezera in predlog, da 14. junij postane uradni praznik turizma v Mestni občini Velenje
Mali Bled, biser Šaleške doline, letovišče Velenjsko jezero in še bi se našlo superlativov, s katerimi so označevali nekdanje velenjsko Turistično jezero. Danes ga poznamo pod imenom Škalsko jezero, v tistih časih pa so ga imenovali tudi Velenjsko jezero. Slavnostna otvoritev restavracije in kopališča je bila v nedeljo 14. junija 1953, v času, ko še ni bilo slutiti današnje podobe Velenja. Po poročanju časopisov se jo je udeležilo od štiri do pet tisoč ljudi. Bila je prva povojna množična manifestacija volje in odločenosti zgraditi novo mesto s presežniki. Restavracija in kopališče sta zaslovela že takoj po odprtju. Ne le med Šalečani, kmalu so pričeli prihajati gostje iz Maribora, Ljubljane, Zagreba in celo iz Beograda. Sledili so jim turisti iz tujine, ki so v šestdesetih letih predstavljali večino obiskovalcev. Ob jezeru je bil sprva letni kino, nato so zgradili bungalove in kamp, sredi petdesetih let nogometni štadion in igrišče za rokomet ter košarko, temu je sledilo igrišče za mini golf. (vir: Rudar, Šaleški rudar, ŽGANK, Nestl. 1999. Spomini “rdečega kralja”. Ljubljana).
Predlagamo, da se obletnica slavnostne otvoritve obeleži s primernim, morda »remake« dogodkom (organizacija ZTŠD, turistična društva,..), v naslednjih letih pa se datum otvoritve praznuje kot uradni praznik turizma v Mestni občini Velenje.

ODGOVOR:
Zahvaljujemo se vam za pobudo. Na Zavodu za turizem ŠD bomo v mesecu maju pripravili Turistični forum Šaleške doline. Prav tako bomo organizirali Dan šaleškega turizma, ki je predviden v novembru in ki smo ga organizirali že v lanskem letu. Dogodek je združil deležnike s področja turizma v Šaleški dolini in širše regije. Predstavljal je priložnost za pridobitev novih znanj, izmenjavo izkušenj med turističnimi ponudniki in za medsebojno spoznavanje. Dogodka se je udeležilo več kot 30 turističnih ponudnikov iz Šaleške doline in širše regije, med drugimi gostinci, turistične kmetije, ponudniki nočitvenih zmogljivosti, ponudniki doživetij, predstavniki turističnih društev, lokalni turistični vodniki, predstavniki destinacijskih management organizacij in drugi prijatelji turizma. Več o dogodku je na povezavi: https://www.visitsaleska.si/sl/dan-saleskega-turizma/
V sklopu obeh dogodkov bomo obeležili tudi 70-letnico odprtja Turističnega jezera.
Odgovor so pripravili v Zavodu za turizem Šaleške doline.

24. marec 2023

Zap. št. 7
Član sveta Simon DOBAJ je podal naslednje vprašanje:
V skladu s 17. v povezavi z 18. členom Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje postavljam naslednje pisno vprašanje oziroma pobudo glede Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ZTuj-2G, EPA 681-IX, nujni postopek
V medijih sem zasledil, da je Vlada RS na predlog Ministrstva za notranje zadeve sprejela oziroma določila novelo Zakona o tujcih. Iz vsebine je razvidno, da rahlja pogoje za prebivanje in delo tujcev v Republiki Sloveniji. Predlog novele Zakona o tujcih ponovno uvaja brezplačno financiranje tečajev za vse kategorije tujcev. Prav tako odpravlja tudi obvezno periodično preverjanje izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti s strani upravne enote, ki je pristojna za odločanje.
Ob tem velja poudariti, da na spornost omenjenih rešitev opozarja npr. Mestna občina Kranj, ki že več let opozarja na velike izzive občin zaradi povečanega priseljevanja tujcev, opozarja, da nujnega postopka sprejema novele Zakona o tujcih brez širše javne razprave in tudi nekaterih predlaganih omilitev pogojev ne podpira. In sicer »Predvsem z vidika, da je celotna zakonodaja, ki ureja ta postopek, nedorečena in pušča občine same, da se spopadajo z negativnimi posledicami priseljevanja, predvsem v šolstvu in zdravstvu.« Opozarjajo tudi na primere zlorab prijav prebivališča.
Prav tako sem zasledil, da se je na omenjeni predlog odzvala Mestna občina Velenje, ki je opozorila: »Zaradi splošne draginje v današnjem času opažamo, da se število prosilcev na področju socialnih transfe􀀕ev povečuje in zato izražamo utemeljeno skrb za zagotavljanje zadostnih sredstev tako v občinskem proračunu kot v proračunu Republike Slovenije, če se ukine periodično preverjanje izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti s strani upravne enote za tujce. Menimo, da bi takšna sprememba zakona prinesla dodatne finančne obremenitve občinskemu in državnemu proračunu.«
Predlog novele Zakona o tujcih prinaša nepremišljene rešitve, ki so bile predlagane brez širše javne razprave in v škodo državljank in državljanov.
V zvezi z navedenim sprašujem naslednje:

1. Kakšno je mnenje MO Velenje do vsebine Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki rahljajo pogoje za prebivanje in delo tujcev v Sloveniji – odpravlja na primer obvezno periodično preverjanje izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti s strani upravne enote, ki je pristojna za odločanje?
2. Ali je bila MO Velenje pozvana k sodelovanju oziroma mnenju do vsebine novele Zakona o tujcih?
3. Ob tem dajem pobudo, da MO Velenje sprejme stališče do omenjene vsebine Zakona o tujcih in opozori na nepremišljene rešitve, ki se sprejemajo po nujnem postopku, brez javne razprave.

ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je bila o noveli Zakona o tujcih obveščena preko medijev, kar je sprožilo plaz negativnih komentarjev. V času zakonodajne procedure sprejema novele je župan MOV, ki je obenem tudi predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, pozval vse mestne občine v Sloveniji, da podajo stališče do novele. Na Mestni občini Velenje smo izrazili utemeljeno skrb pri sprejemu novele Zakona o tujcih brez širše razprave v javnosti, predvsem brez vključitve lokalne skupnosti pri pripravi novele. Iz tega razloga smo 30. januarja 2023 poslali stališče MOV, v katerem smo se negativno opredelili do novele zakona v točkah, ki bi pomenile ukinitev periodičnega preverjanja premoženjskega stanja tujcev in odpravljanja pogojev znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, podprli pa ponovno uvedbo brezplačnih tečajev slovenskega jezika za vse kategorije tujcev.
Mestna občina Velenje ni bila pozvana k podajanju predlogov pri pripravi novele zakona o tujcih, četudi je že pokojni župan Bojan Kontič leta 2018 poslal vsem predsednikom (državnega sveta, državnega zbora, vlade in države) poziv k sistemski ureditvi integracije tujcev. Na ta poziv se je odzval Državni svet RS, ki je sprejel sklep, da predlaga ustanovitev medresorske delovne skupine za pripravo programa integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji in finančne okvire za njegovo izvajanje.
Izkušnje, ki smo jih v vseh preteklih letih pridobili na področju aktivne integracije tujcev, nam dajejo dovolj samozavesti za aktivno in tvorno sodelovanje pri pripravi novele zakona o tujcih, zato nismo  podprli sprejetja novele zakona po hitrem postopku in brez širše javne razprave.
Samoiniciativno ravnanje predsednika ZMOS in župana MOV je pripomoglo k razširjeni razpravi v javnosti. Verjamemo, da je velik odziv vseh občin in splošne javnosti privedel do poglobljenega vpogleda v tematiko, kar je privedlo do zaveze Vlade RS, da bo v 6 mesecih pripravila Strategijo integracije tujcev v Sloveniji, kar do danes ni uspelo storiti še nobeni vladi. Z aktivnim vključevanjem je MOV pripomogla k sprejemu amandmajev k zakonu, ki pomenijo dopolnitev zakona o tujcih:
–  Tujci bodo morali odslej izkazati zadostna sredstva za preživljanje ob vlogi za prvo dovoljenje in ob vsakem podaljšanju. Upravna enota bo dolžna preveriti situacijo v primeru, da bo kako drugače ugotovljeno, da oseba tega pogoja za bivanje ne izpolnjuje več, in takrat bo s strani upravne enote sprožen postopek za razveljavitev dovoljenja.
–  Ohranja se pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (A1) za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in osnovni ravni (A2) za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, kar pomeni, da bodo morali družinski člani tujcev, imetnikov dovoljenja za bivanje v Sloveniji, ob vlogi za podaljšanje dovoljenja predložiti potrdilo o opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni (A2) pri pooblaščeni ustanovi v Sloveniji.
–   Ponovna uvedba brezplačnih tečajev slovenskega jezika za vse kategorije tujcev.
–   Širjenje nabora izvajalcev tečajev slovenskega jezika in pooblaščenih ustanov v Sloveniji, ki izdajajo potrdila o opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika.
MOV se je opredelila do novele, svoje stališče tudi posredovala pristojnim organom, župan Peter Dermol pa je sodeloval v številnih razpravah in večkrat izrazil potrebo po sistemski ureditvi integracije tujcev, k čemur se je Vlada zavezala v 6 mesecih od uveljavitev določb Zakona o tujcih, ki začnejo teči s 27. 4. 2023.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

30. marec 2023
Zap. št. 8
Članica sveta Saška KOVŠE je podala naslednje vprašanje:
Na mene se je obrnil občan MOV, ki živi na Ljubljanski cesti v Velenju. Pisal mi je v imenu zaskrbljenih krajanov stanujočih na Ljubljanski cesti od hišne številke 11 do 30.
Zaradi prehitre vožnje po tej cesti je navedel zaskrbljujoče dogodke:
– 20. novembra.2022 je prehitri voznik na ljubljanski 30 uničil parkirano vozilo in nadstrešek (škoda ocenjena na total),
– 6. januarja 2023 je prehitri voznik zapeljal iz desne vozne strani na levo stran na dvorišče Ljubljanske 13, nato po parkirišču Trgoturja, nazaj na desno stran vozišča in na bankino,
– 6. februarja 2023 je prehitri voznik zapeljal mimo parkiranih vozil Ljubljanske 30 na
travnik (obveščena PP Velenje).
O tej problematiki so že razpravljali s predsednikom KS. Obrnil so se tudi na MOV. Takrat so se dogovorili za prestavitev znaka Velenje, od lokacije Ljubljanske 15e, na novo lokacijo Ljubljanske 30, oziroma na uvozni del. Žal to dejanje ni prineslo željenih rezultatov. Omejitev 50km/h upoštevajo le domačini. Občan je dopis s to vsebino poslal na MOV 15.2.2022.
Pisno vprašanje: Kdaj in na kakšen način lahko krajani pričakujejo prepotrebno varnostno ureditev tega dela cestišča?
ODGOVOR:
Zaradi umirjanja prometa nameravamo v roku 2 mesecev postaviti 2 hitrostni oviri in hitrost omejiti na 30 km/h.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

5.april 2023
Zap. št. 9
Članica sveta Veronika JUVAN je postavila naslednje vprašanje:
Zanima me, kdo skrbi za urejenost okolice ob jezerih. V oči bode tale neurejena električna napeljava. Kdo bi moral poskrbeti za to?
ODGOVOR:
To ni električna omarica, ampak telefonska, tako da ni nevarna. Najverjetneje gre za omarico od Telemacha ali Telekoma. Pozvali jih bomo, da jo sanirajo.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

18. maj 2023
Zap. št. 10
Član sveta Jože HRIBAR je postavil naslednje vprašanje:
Zanima me, zakaj je, po več kot desetletju, od kar podrli Košake, na asfaltu še vedno narisan prostor z znakom X, tam, kjer je bila včasih nakladalna rampa za trgovino in gostinski lokal. Ljudje na tem X še vedno ne parkirajo, čeprav nikomur ni jasno, zakaj točno je tist X sploh tam. Ja , včasih, ko so stali Košaki, je bil seveda tam z razlogom, danes pa je to, samo še ena šlamparija odgovornih. Prilagam fotografijo iz časa Košakov in danes. Vidi se, da tisti X še vedno zarisujejo, ko obnavljajo talne označbe.
Prosim, da ob vprašanju objavite tudi priloženi fotografiji.

ODGOVOR:
Vzdrževalec prometne signalizacije bo zbrisal oznako X in jo nadomestil z novim parkirnim mestom.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

25. maj 2023
Zap. št. 11
Članica sveta Veronika JUVAN je postavila naslednje vprašanje:
Podajam obrazložitev razprave oziroma vprašanja na poročilo Zavoda za turizem Šaleške doline o adrenalinskem parku na Družmirskem jezeru.
Leta 2021, na 22. seji, smo pod 13. točko dnevnega reda, sprejeli osnutek strategije razvoja in trženja turizma v Velenju in Šoštanju. V izrezkih je razvidno, da smo se seznanili z idejo o adrenalinskem parku. Na današnji seji, pa najbrž nisem bila dovolj natančna v vprašanju, saj nisem dobila odgovora, zato sedaj podajam dodatno razlago, oziroma podajam vprašanje, kako daleč je ta projekt?
Glede na predstavljeno strategijo na takratni seji, je vprašanj še več, med drugim tudi, zakaj se ni prijel vavčer za parkiranje na velenjski plaži?
Prosim, če se vprašanje posreduje ge. Alenki Kikec in županu ter mi nato posredujete odgovor.
ODGOVOR:
Zahvaljujem se vam za zastavljeno svetniško vprašanje, saj to pomeni, da vam je mar za razvoj turizma v Šaleški dolini. Žal mi je, da se na seji nisva dobro razumeli.
Res je, v letu 2022 je bila Strategija razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj za obdobje 2022–2027 sprejeta na sejah svetov obeh občin. Na začetku naj poudarimo, da gre za dokument, ki določa dolgoročni pristop k razvoju turizma na destinaciji, ukrepi pa se bodo glede na zmožnosti izvajali vse do leta 2027.
V strategiji je bilo med drugim ugotovljeno, da ima Družmirsko jezero velik potencial za razvoj. Deležniki, ki so sodelovali pri pripravi strategije (strokovna, poslovna in splošna javnost), so na dolgi rok predlagali naložbo v družinski doživljajski park ob Družmirskem jezeru. Cilj tovrstne atrakcije je dlje časa zadržati obiskovalce na destinaciji ter zainteresirati nov segment turistov za obisk.
Občina Šoštanj skupaj s Termoelektrarno Šoštanj že pripravlja delno ureditev jezera in okolice. Trenutno so aktivnosti v fazi priprave in dogovorov, urediti je potrebno še zemljišča z lastniki. Tudi vrtovi bi se naj iz spodnjega dela prestavili na zgornji del. Vse še ni točno dorečeno, če bo vse potekalo kot planirano, pa naj bi se že letos začelo delati na tem. Projekti so že pripravljeni.
Pred konkretno izvedbo projekta pa je seveda potrebno določiti natančen koncept razvoja (master plan razvoja območja), ki opredeli ključne produktne smeri in potrebno infrastrukturo. V veliki meri so tako veliki projekti odvisni tudi od sredstev občine in/ali pridobivanju sredstev iz drugih virov.
Vavčer Šaleške doline
V Zavodu za turizem Šaleške doline smo med prvimi v Sloveniji uvedli novo tehnološko rešitev za prodajo e-kartic doživetij Šaleške doline: https://shop.visitsaleska.si/. Gre za prve korake razvoja vavčerja Šaleške doline, ki je trenutno v spletni trgovini za obiskovalce na voljo v 5 tematskih različicah. Kot je zapisano v strategiji, sledimo ideji, da bi vavčer obiskovalci prejeli tudi pri plačilu parkirnine ob Velenjskem jezeru in bi ga lahko uporabili neposredno pri ponudnikih. Za tovrstno tehnološko rešitev potrebujemo zagotovljena sredstva s strani ustanoviteljic zavoda ali uspešno pridobiti sredstva na razpisih (počakati na ustrezen razpis, izpolnjevati pogoje razpisne dokumentacije …).
E-kartice so na voljo za aktivne, družabne foodije in družine. Vsaka od kartic vključuje različna doživetja s cenovnim popustom. V letošnjem letu smo vključili več različnih ponudnikov, in sicer: Klub vodnih športov Velenje, Restavracija Jezero, Restavracija Haus in Domačija Lamperček. V prihodnje načrtujemo vključitev novih e-kartic doživetij in dodatnih ponudnikov. To so le začetni koraki razvoja vavčerja Šaleške doline. Sredstva za razvoj smo lansko leto pridobili preko javnega razpisa Slovenske turistične organizacije za promocijo destinacij.
E-kartice prispevajo k zmanjšanju sezonskosti v turizmu. S posebnimi ponudbami in popusti so na voljo tudi v »tihem turističnem obdobju« in spodbujajo obiskovalce, da destinacijo obiščejo tudi izven klasične turistične sezone. To ima pozitiven vpliv na razvoj trajnostnega razvoja turizma in pripomore k bolj enakomerni zasedenosti turističnih kapacitet skozi vse leto (razbremenjevanje turističnih točk, razpršenost turističnih tokov, sezonskost …).
Za vsa nadaljnja vprašanja sem vam na voljo in vas v tem primeru tudi vabim na sestanek v Vilo Bianco, kjer lahko še bolj podrobno razpravljava o smernicah razvoja turizma Šaleške doline. Menim, da bi tak sestanek omogočil tudi učinkovitejšo in jasnejšo izmenjavo informacij, kar bi pripomoglo k dosegi skupnih ciljev.
Vljudno vas vabim tudi, da aktivnosti Zavoda za turizem Šaleške doline spremljate prek spletne strani visitsaleska.si, se prijavite na e-novice in/ali nam sledite na socialnih omrežjih @visistsaleska.
Odgovor je pripravila direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec.

5. junij 2023
Zap. št. 12
Član sveta Duško SUPIČ je postavil naslednje vprašanje:
Name se je obrnil stanovalec Foitove ulice z naslednjim vprašanjem:
“Zakaj lastniki zemljišč – parkirišče, v lasti lastnikov v večstanovanjskih zgradbah, za katerega plačujemo davek za stavbno zemljišče in je vpisan v zemljiško knjigo kot naša last, ne smemo le teh zapreti, da bi bila v izključno naši rabi? Ker na našem parkirišču (Foitova 6 in 8), zaradi “tujih” obiskovalcev, večkrat zaradi prezasedenosti, ne moremo parkirat. Zakaj razlika med lastniki stanovanjskih hiš in nami, če vsi plačujemo enake davke?
Prosim za pisni odgovor in preverbo ustreznih občinskih služb.
ODGOVOR:
Problematika zapiranja posameznih parkirišč pred večstanovanjskimi objekti (na zemljiščih v solastnini etažnih lastnikov posameznega večstanovanjskega objekta) je v centralnih predelih mesta Velenje navzoča že več desetletij in se s povečanjem motornih vozil še povečuje. Morebitno zapiranje posameznih parkirišč z zapornicami, verigami in drugimi ovirami za zapiranje parkirišč ali dovozov do njih ureja 17. člen Odloka o ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje (Odlok je objavljen v Uradnem vestniku MOV, št. 4/21 – UPB1; v nadaljevanju: Odlok o UN CPMV)  V 17. členu Odloka o UN CPMV je namreč predpisano: »Na celotnem območju ureditvenega načrta je prepovedano nameščanje cestnih zapor, zapornic, verig in drugih ovir za zapiranje parkirišč ali dovozov do njih. Dopustne so izjeme le v upravičenih primerih, vendar si mora v tem primeru lastnik zemljišča oz. upravljavec objekta za tak poseg v prostor pridobiti soglasje Mestne občine Velenje.«
V tem členu je zapiranje posameznih parkirišč možno le ob soglasju Mestne občine Velenje, ki vsak primer po skrbni prostorski analizi obravnava posebej, glede na lastniško strukturo zemljišč, število pripadajočih parkirišč za posamezni objekt, potrebno število parkirišč za posamezni objekt in sosednje objekte, prometno-tehnične razmere prometa in obstoječih parkirišč.
V primeru zapiranja parkirišč gre za celovito prostorsko problematiko, ki je vezana na širše območje obravnavanega parkirišča in vpliva na celotno zasnovo prostora in ureditev prometa na obravnavanem območju.
V takih primerih tehnično ustreznost postavitve zapornic preveri posebna interdisciplinarna komisija Mestne občine Velenje.
Mestna občina Velenje je doslej izdala pozitivno soglasje za postavitev zapornic le na tistih parkiriščih v etažni lastnini večstanovanjskih objektov, ki so imela dovolj veliko število parkirišč za vse etažne lastnike pripadajočega objekta na zemljišču v lasti etažnih lastnikov in ki so bila prometno-tehnično ustrezno urejena za parkiranje osebnih vozil kljub namestitvi zapornic oz. zapor dovozov do parkirišč.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora in Službi medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja.

7. junij 2023
Zap. št. 13
Član sveta Duško SUPIČ je postavil naslednje vprašanje:
Name se obračajo občani z vprašanjem:
Kdaj bo postavljen pitnik vode na igrišču Miha Pintar Toledo?
Hvala za odgovor.
ODGOVOR:
Pitnik bo postavljen najkasneje do konca meseca julija.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

11. junij 2023
Zap. št. 14
Član sveta Dražan MRKONJIČ je postavil naslednje vprašanje:
V Šaleški dolini imamo dobro pitno vodo zato dajem pobudo, za postavitev pitnika pri OŠ Miha Pintar Toledo. Otroci in odrasli lahko po vadbi pijejo vodo iz pipe, saj je boljša alternativa od ustekleničene vode. Pobudo za pitnik dajem, ker je na tem mestu potreben,   zaradi zelo velikega števila otrok in starejših, ki se ukvarjajo z športom. Hkrati pa ne povzroča odpadkov, ne obremenjuje okolja in bo dostopen vsem mimoidočim.
ODGOVOR:
Pitnik bo postavljen najkasneje do konca meseca julija.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

14. junij 2023
Zap. št. 15
Član sveta Jože HRIBAR je postavil naslednje vprašanje:
Občina Velenje bo letos za urejanje, vzdrževanje in obratovanje Velenjske plaže namenila približno 160 tisoč evrov (približno toliko kot vsako leto). Zanima me, koliko se tega denarja dejansko vrne v proračun (najemnine, parkirnine, turistične takse). Se vložek povrne, je dobiček ali pač samo minus.  Zanima me tudi, ali je bil razpis za novega najemnika bara pri čolnarni. Ker na enem od sestankov svetniških skupin lansko leto, je bilo s strani župana rečeno, da bo takratni najemnik takoj ko začne delovati na novi lokaciji (kamp), lokal ob čolnarni dal nazaj. Da gre občini za to, da je več različnih ponudnikov, s konkurenčnimi (nižjimi) cenami. Na novi lokaciji že dela, razpisa pa ni bilo zaznati. Hvala za pisni odgovor.
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje ne vlaga sredstev v razvoj turizma in ureditev Velenjske plaže z željo po zaslužku, temveč s ciljem razvoja turistične destinacije in ustvarjanja pogojev za nova delovna mesta. V letošnjem letu je Zavod za turizem Šaleške doline tisti, ki ima podpisane pogodbe z najemniki lesenih hišk (4), s Foodtruckom  Full Burger in Okrepčevalnico Cuba. Iz tega naslova pričakujemo do konca leta 2023 prihodek v višini 16.259,16 EUR.  Do 31. 8. 2023 smo z oddajanjem posameznih con ustvarili prihodek v višini 20.622,13 EUR. Mestna občina Velenje je iz naslova parkirnin, turistične takse in najemnin v letu 2022 prejela prihodke v višini 105.840,54 EUR (parkirnina 48.339 EUR, turistična taksa 26.726,70 EUR, najemnine 30.774,84 EUR). Najemnik lokala ob čolnarni je na Mestno občino Velenje dne 16. 3. 2023 naslovil vlogo za izdajo soglasja za oddajo nepremičnine v podnajem. Na podlagi drugega odstavka 2. člena najemniške pogodbe je bilo vlogi odobreno in lokal sedaj upravlja novi podnajemnik. Iz tega naslova pričakujemo v letu 2023 prihodek v višini 9.781,57 EUR.
Odgovor so pripravili v Zavodu za turizem Šaleške doline in Uradu za gospodarski razvoj in prestrukturiranje.

10. julij 2023
Zap. št. 16
Član sveta Jože HRIBAR je postavil naslednje vprašanje:
Občan je začuden in tudi razburjen; od Remšeta do Miklavca mimo Jovana (tu je tudi kolesarska pot), kjer kopljejo za optiko, se že več kot 10 dni prav nič ne dogaja. Razkopali so teren, sedaj pa ne duha ne sluha o kakšnem delavcu. Pravi pa, da kljub temu da na tem odseku še niso zaključili del, se že pripravljajo na novo razkopavanje malo nižje. Občan sprašuje, kje so delavci. Stavkajo ali je kaj drugega vmes. Seveda tudi mene zanima, zakaj nastajajo talšni zastoji pri tako enostavnem gradbenem delu. Kje se zatika.
ODGOVOR:
Posredujemo odgovor od izvajalca, tj. podjetja GPO-gradnja: »Zataknilo se je najprej pri vremenu. Pripraviti smo morali tudi priključke in v tem tednu izvajamo podboje pod cesto, kar je ključnega pomena zaradi terminsko določenih zapor in dovoljenja za zaporo. Poskrbeli bomo, da se do 18. 7. izvede in zaključi izkop ob kolesarski stezi.«.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

10. julij 2023
Zap. št. 16
Član sveta Jože HRIBAR je postavil naslednje vprašanje:
Občan je začuden in tudi razburjen; od Remšeta do Miklavca mimo Jovana (tu je tudi kolesarska pot), kjer kopljejo za optiko, se že več kot 10 dni prav nič ne dogaja. Razkopali so teren, sedaj pa ne duha ne sluha o kakšnem delavcu. Pravi pa, da kljub temu da na tem odseku še niso zaključili del, se že pripravljajo na novo razkopavanje malo nižje. Občan sprašuje, kje so delavci. Stavkajo ali je kaj drugega vmes. Seveda tudi mene zanima, zakaj nastajajo takšni zastoji pri tako enostavnem gradbenem delu. Kje se zatika.
ODGOVOR:
Posredujemo odgovor od izvajalca, tj. podjetja GPO-gradnja: »Zataknilo se je najprej pri vremenu. Pripraviti smo morali tudi priključke in v tem tednu izvajamo podboje pod cesto, kar je ključnega pomena zaradi terminsko določenih zapor in dovoljenja za zaporo. Poskrbeli bomo, da se do 18. 7. izvede in zaključi izkop ob kolesarski stezi.«.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. avgust 2023
Zap. št. 17
Članica sveta Veronika JUVAN je postavila naslednje vprašanje:
Kdo je odgovoren za čiščenje kanalov in jaškov na Šenbriški cesti? Neočiščeni jaški povzročajo posledice poplavljanja.
ODGOVOR:
Gre za del ureditve odvodnjavanja vodohrana Konovo, ki je v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje. Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.,. smo o tej situaciji obvestili.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

9. avgust 2023
Zap. št. 18
Član sveta Jože HRIBAR je podal naslednjo pobudo:
Naslednji sejnini se odrekam v korist žrtvam poplav.
Pozivam tudi ostale svetnice in svetnike, da storijo isto. Sejnina sama, ni za svetnice in svetnike tako nujna, kot je za ljudi, ki so v poplavah izgubili vse. Pobuda: Predlagam tudi, da naj občina nagradi prostovoljne gasilce, ki so in še, pomagajo ljudem pri odpravljanju posledic poplav in deževja, sz finančnim bonusom. Nekateri gasilci so vzeli dopust, nekateri, ki so zasebniki, niso opravljali svojega dela s katerim se preživljajo, da so lahko pomagali…zato mislim, da bi občina morala vsakemu prostovoljnemu gasilcu dati spodobno finančno spodbudo, za opravljeno delo. Na gasilce lahko vedno računamo, zato mislim, da bi tako Občina kot župan, lahko nagradila prostovoljne gasilce. Bo pač kakšen koncert manj.

14. avgust 2023
Zap. št. 19
Članica sveta mag. Alenka GORTAN je podala naslednjo pobudo:
V skladu s 17. členom Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje postavljamo naslednjo pisno pobudo v zvezi s pomočjo prizadetim pri odpravi posledic nedavne ujme – poplav in plazov – na območju Mestne občine Velenje. Na spletni strani MO Velenje smo v objavi z dne 8. avgusta 2023 zasledili, da so strokovne službe MO Velenje opravile oglede in podale prve ocene škode, ki jo povzročila nedavna ujma )poplave in plazovi) in prizadela ogromno škode. Kot izhaja iz omenjene objave je ocena na več kot 10 milijonov evrov – gre za skupno škodo, ki jo je ujma povzročila na cestni in komunalni infrastrukturi, stanovanjskih in gospodarskih objektih ter objektih v lasti MO Velenje. Ob tem želimo najprej pozdraviti in se iskreno zahvaliti vsem in vsakomur za vse dosedanje interventne aktivnosti oziroma akcije reševanja ljudi, premoženja ter zagotavljanja dostopnosti na našem območju. Svetnice in svetniki svetniške skupine SDS v Svetu MO Velenje se zavedamo, da le skupaj zmoremo, da je potrebno pomagati prizadetim v nedavni ujmi, zato naslavljamo pobudo, da se svetnice in svetniki v Svetu MO Velenje odrečejo sejnini v dobrodelne namene in jo namenijo za pomoč družinam v stiski.
ODGOVOR:
Za naslednjo sejo sveta bomo pripravili izjavo, s katero se bo vsak svetnik opredelil, ali se odreka sejnini in komu jo namenja.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

24. avgust 2023
Zap. št. 20
Član sveta Jože HRIBAR je postavil naslednje vprašanje:
Kdo je investitor optičnega omrežja in zakaj ni bilo nobene ponudbe ali vsaj uradnega obvestila, da se bo optika instalirala v Črnovi in Pirešici.Občinski veljaki pa si zatiskajo oči, ne glede na to da vse to poteka po občinski zemlji, ter da je vsa cestna infrastruktura v Lazah, Vinski gori, ter drugod povsem uničena..
ODGOVOR:
Investitor gradnje optičnega omrežja je RUNE Enia, d.o.o. – izvajalce je izbrala evropska komisija. Optično omrežje se namreč ureja v sklopu evropskega projekta RUNE. Projekt je prejel sredstva iz sklada Connecting Europe Broadband Fund (CEBF). V vsaki krajevni skupnosti je pred začetkom gradnje sestanek, ki ga organizirajo sami s pomočjo predstavnikov KS. S pogodbo so izvajalci zavezani, da ceste uredijo nazaj v prvotno stanje. Trenutno poteka vpihovanje optičnega kabla v cevi. Ko bodo testirali, da vse deluje, bodo izvedli tudi končno sanacijo.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.