Konferenco o kakovosti življenja v mestih zaključil župan Dermol: »Mesta ne moreš graditi sam, ampak z ljudmi«

V Domu kulture Velenje je danes potekala mednarodna konferenca Pozdravljena prihodnost 2025, ki je v ospredje postavila vprašanje, kako v času tranzicije razvijati mesta po meri ljudi in zagotavljati visoko kakovost bivanja za vse prebivalce. Pod naslovom Mesta po meri ljudi: s sodelovanjem do boljše kakovosti življenja so domači in tuji strokovnjaki v štirih tematskih panelih razpravljali o stanovanjskih politikah, trajnostni energetiki, zeleni infrastrukturi in participaciji prebivalcev.

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v zaključku poudaril, da je konferenca pokazala, da nikoli ni dovolj dialoga z občani in da javnosti nikoli ne moremo vključiti preveč: »Mesta ne moreš graditi sam, graditi ga moraš z ljudmi. Tako nastane dodana vrednost, ki mestu daje življenje in vsebino. Imeti moramo jasne cilje, ki so dosegljivi, in kot lokalna skupnost moramo biti vključeni v različne – tudi evropske – iniciative. Potrebno je pridobivati izkušnje in jih deliti naprej. Brez pomoči pri procesu, v katerem moramo nadomestiti 5.000 delovnih mest, ne bomo uspeli.« Izpostavil je tudi pomen inovativnih oblik sodelovanja z javnostjo: »V Velenju že izvajamo različne oblike vključevanja – od generacijskih forumov in delovne skupine za spremljanje prestrukturiranja do delavnic, ki jih pripravljamo ob sprejemanju strateških dokumentov, kot so Vizija in strategija razvoja do leta 2040, Celostna prometna strategija, Strategija ravnanja z odpadki. Mladi sami pripravljajo Strategijo za mlade. Pomemben poudarek je tudi na zeleni preobrazbi daljinskega ogrevanja. Ob formalnih oblikah sodelovanja pa je nujno razvijati tudi neformalne pristope, saj mesta prihodnosti ne bodo zaživela brez aktivnega vključevanja ljudi.« Ob koncu je dodal, da bo Velenje tudi v prihodnje ostalo odprto mesto: »Skupaj bomo preoblikovali miselnost, regijo in nenazadnje tudi način življenja,« je zaključil.

Konferenco je otvoril župan Peter Dermol, ki je poudaril pomen sodelovanja, odprtosti in poslušanja različnih družbenih skupin pri oblikovanju politik prihodnosti. »V skupnosti se soočamo z različnimi izzivi. Naloga politike in vseh odločevalcev je, da poiščejo čim širši konsenz. V preteklosti smo dokazali, da to znamo, in verjamem, da bomo to zmogli tudi danes. Eden mojih prvih korakov kot župana je bil oblikovanje generacijskega foruma, kamor povabimo različne ciljne skupine in prisluhnemo njihovim izzivom. Trenutno se v Velenju zaključuje Strategija za mlade, ki so jo napisali mladi sami – tisti, ki najbolje vedo, kaj potrebujejo. Naša naloga je, da njihove pobude slišimo in poiščemo ustrezne rešitve. Današnja konferenca ni namenjena le Velenju, ampak celotni regiji. Veliko stvari se spreminja in ni enostavno razvijati mesta, odgovarjati na družbene izzive, hkrati pa varovati javni interes in izboljševati kakovost življenja.«

Državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost dr. Klemen Ploštajner je poudaril, da s preoblikovanjem sebe in svojega načina življenja posameznik preoblikuje tudi mesto: »Vsak izmed nas določa, kako živimo danes in kako bomo živeli v prihodnosti. To vpliva na naš življenjski slog, medsebojne odnose, na to, kako delujemo kot družba in kako razumemo drug drugega. Ključno vprašanje je, kako oblikujemo javni prostor – ali prostori, ki jih ustvarja mesto, ljudi povezujejo, vključujejo in bogatijo, ali pa nas zgolj razvajajo, česar si ne želimo,« je dejal.

Direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije mag. Biljana Škarja je poudarila, da bomo lahko govorili o pravičnem prehodu le, če bomo dosegli cilj, da se pogoji dela in življenja v regiji SAŠA po prenehanju izkoriščanja premoga za proizvodnjo električne energije ne bodo poslabšali.

Raziskovalec dr. Janez Nared (ZRC SAZU) je v uvodnem predavanju Teritorialna kakovost življenja v Sloveniji in Savinjski regiji izpostavil ključno vprašanje: Kaj je kakovost življenja? Predstavil je nadzorno ploščo s kazalniki kakovosti življenja, ki jo je ekipa razvila za potrebe nacionalnega in lokalnega načrtovanja. Analiza kaže, da je Savinjska regija pod slovenskim povprečjem, Velenje pa nekoliko nad povprečjem. Novo orodje omogoča bolj informirano odločanje in oblikovanje ciljno usmerjenih ukrepov za izboljšanje življenjskih pogojev.

V panelu 1 z naslovom Inovativne stanovanjske politike za boljše življenje v urbanih središčih so sodelovali dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost, mag. Črtomir Remec, predsednik uprave Stanovanjskega sklada RS, dr. Srna Mandič, znanstvena svetnica, in Primož Brvar, direktor podjetja Nepremičnine Celje, d. o. o. Razpravljavci so se strinjali, da dostopno in kakovostno bivanje ni mogoče brez sodelovanja države, lokalnih skupnosti ter vključevanja alternativnih stanovanjskih modelov. Javna najemna stanovanja so naložba v socialno stabilnost, lokalne skupnosti pa potrebujejo sistemsko podporo države. Konkretne rešitve ponujajo zadruge in javno-zasebna partnerstva, ključna pa je politična volja vseh deležnikov.

V panelu 2 z naslovom S trajnostno energetiko na poti v prihodnost je Nils Thor Rosted, vodja stikov z javnostjo v Amager Resource Center na Danskem, predstavil pridobivanje toplote iz odpadkov v Kopenhagnu. Balazs Hegyi s Katoliške univerze Eszterházy Károly – Sekretariata komisije za premogovništvo na Madžarskem – je izpostavil ukrepe razogljičenja daljinskega ogrevanja v mestu Eger. Razprava je poudarila izzive in priložnosti prestrukturiranja daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Novi sistemi morajo biti prilagodljivi, odprti za različne scenarije in dolgoročno usmerjeni v razogljičenje. Uspeh pa je mogoč le z ustrezno komunikacijo z javnostjo, saj morajo prebivalci imeti dostop do relevantnih informacij za sprejemanje premišljenih odločitev.

Panel 3 je obravnaval zeleno javno infrastrukturo kot ključen element za kakovost vsakdanjega življenja v mestu. Christy Boylan, podpredsednik Entente Florale Europe in predsednik mednarodne komisije, je predstavil model Entente Florale Europe, ene najstarejših okoljskih nagrad v Evropi. Béla Kézy, strokovnjak za urbani razvoj iz mesta Nyíregyháza na Madžarskem, je govoril o konceptu Zeleni prehod – cilj ali pot?, Catherine Muller, generalna sekretarka pri Conseil National des Villes et Villages Fleuris iz Francije, pa je predstavila blagovno znamko Villes et Villages Fleuris, ki spodbuja trajnosten način življenja. Sodelujoči so poudarili pomen vključevanja skupnosti in vpliva mednarodnih pobud, kot je Entente Florale, pri dvigovanju standardov kakovosti urbanega okolja. Zelena infrastruktura je temelj urbane kakovosti življenja, mednarodna priznanja pa dodatno spodbujajo trajnostne in estetske ureditve ter krepijo vlogo prebivalcev pri gradnji povezanih in zdravih skupnosti.

V panelu 4 z naslovom Aktivno vključevanje deležnikov – nič o mestih brez prebivalcev, ki živijo v njih, je Monika Stumpf-Fekete z občine Dunaj predstavila izkušnje z vključevanjem javnosti kot ključem do trajnostnega urbanega razvoja. Nela Halilović z Inštituta IPoP pa je predstavila modele sodelovanja z javnostjo. Razprava je odprla vprašanje razlik med komunikacijo in participacijo ter izzive njihove vključitve v lokalno odločanje. Participacija ni zgolj formalnost, ampak proces soustvarjanja. Uspešni primeri iz tujine, denimo Dunaj, kažejo, da vključevanje prinaša koristi pri načrtovanju mobilnosti, socialne odpornosti in vključevanju priseljencev, v Sloveniji pa participacija žal pogosto ostaja neizkoriščen potencial, ki zahteva pravočasno in vsebinsko vključitev.

Konferenco, ki je ponovno dokazala, da lahko odprta razprava, strokovno znanje in politična volja prinesejo konkretne rešitve za prihodnost mest – mest po meri ljudi – je organizirala Mestna občina Velenje v sodelovanju z Razvojno agencijo SAŠA (Center za pravični prehod SAŠA). Aktivnosti Centra se v celoti financirajo iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod.

Več informacij: www.pozdravljena-prihodnost.eu