Zbudi me

Nadvse aktualna zgodba o ksenofobiji, kolektivni izgubi spomina in iskanju novih začetkov. Rok se zbudi v bolnišnici, kjer je po nesreči pristal nezavesten. Ne spomni se ne svojega dekleta ne njune hiše ob jezeru. Njegov edini spomin je dom, ki ga je delil z mamo in mlajšim bratom. Toda kmalu po vrnitvi v domači kraj začne opažati, da ni dobrodošel. Medtem ko skuša brata zaščititi pred slabo družbo, počasi sestavlja mozaik svoje mračne preteklosti …»V zadnjih letih je svet priča zgodovinskemu revizionizmu – reinterpretaciji zgodovine. Mlajše generacije veliko časa preživijo na internetu, kjer pridobivajo napačna zgodovinska dejstva. Zdi se, da si pod tem vplivom ustvarjajo povsem drugačno podobo zgodovine, kot jo poznamo. /…/ Amnezija [glavnega lika] predstavlja sodobne posameznike, ki vedo malo o skupni preteklosti in so zato lažje potisnjeni v sovražnost do drugih kultur in sodržavljanov. Splošno nepoznavanje zgodovine je nekaj, kar vpliva na vse nas, in prav o tem govori moj četrti film. /…/ Še v prvih povojih scenarija smo bili priča velikemu migrantskemu valu z vzhoda, ko so množice ljudi drvele proti zahodni Evropi. Šlo je za trenutek, kakršnega naša generacija še ni doživela. Na televiziji smo neprestano gledali posnetke množičnega priseljevanja in domala čez noč se je pokazal naš ‘drugi obraz’; obraz družbe, ki se ima za tolerantno in razumevajočo, dokler živi v svojem zaprtem mehurčku. Takoj ko pride do trka z drugo kulturo, pa se situacija spremeni. Ko sem pisal scenarij, me je tako zanimala predvsem miselnost ‘malega’ človeka, ki se v strahu pred neznanim pridruži negativnim kampanjam, nestrpnemu govoru ter branju in širjenju lažnih novic.« – Marko Šantić

Festivali, nagrade: Festival slovenskega filma Portorož (vesna za najboljši igrani celovečerec, scenarij, igralca, stranskega igralca in masko); Talin (svetovna premiera); Trst; Fest Beograd; Pulj