Natečaji
Načrtovanje rabe prostora je zaradi številnih uporabnikov in različnih interesov v njem izrazito zahtevno področje. Upoštevati mora različne dejavnike, ki segajo od funkcionalnih do estetsko ustreznih rešitev, zgodovinskega odnosa do prostora, kontinuitete razvoja in naravnih dejavnikov. V iskanju optimalne rešitve se v upravi MO Velenje pogosto odločamo za izvedbo javnih anonimnih natečajev, na katerih lahko strokovnjaki iz vse Slovenije predlagajo svoje videnje rešitve ureditve trenutnih območij urejanja. Natečaje izvajamo v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor (ZAPS), ki v ocenjevalno komisijo imenuje svoje strokovnjake in s tem omogoči dodatne strokovne uvide v predlagane rešitve.
Zelenica Pošta-Paka
Informacije o rezultatih razpisa za izdelavo konceptnih predlogov za urbanistično, arhitekturno in krajinsko arhitekturno ureditev območja Zelenica Pošta – Paka
Na anonimni razpis za oddajo konceptnega predloga ureditve območja, ki ga Velenjčani poznamo kot ‘Zelenica za pošto’, se je prijavilo kar trinajst podjetij in posameznikov. Na razpisu je prvo nagrado prejel konceptni predlog podjetja Efekt, d. o. o., iz Ljubljane. Od 1. junija bodo nagrajeni konceptni predlogi za en mesec razstavljeni v avli Mestne občine Velenje.
Nagrade:
1. Nagrada: Efekt arhitektura d.o.o. (11111)
– Matic Lašič / Tina Mikulič / Sebastjan Sunajko / Analina Štumberger / Damjan Černe / Andreja Zapušek Černe / Andrej Blatnik
2. Nagrada: Medprostor d.o.o. (46715)
– Rok Žnidaršič / Katja Ivić / Dino Mujić / Jerneja Fischer Knap
3. Nagrada: Domino inženiring d.o.o. (50505)
– Rok Poles
Odkupi:
Magnet design d. o. o. (71317)
– Nande Korpnik / Borut Slabe / Robert Klun / Petra Krnc / Ana Zupančič / Peter Jamšek / Gregor Erjavec
Skupina avtorjev
– Sinan Mihelčič / Polona Filipič / Zala Kanc / Michel Saad / Luka Preradovič (10001)
Biro_T _arhitektura (70512)
– Tomaž Lenart / Saša Pirnat
Vebiro d.o.o. (90976)
– Nace Mohorič / Radivoj Mohorič / Mladen Mavrović / Anja Slapničar
Trije arhitekti d.o.o. (93671)
– Gašper Medvešek / Andrej Mercina / Mojca Lebeničnik / Sandra Krausler
Sodelovali so še: elaborati št. 19620, 23725 in 28214
Elaborata, ki nista zadostila razpisnim pogojem: št. 32191 in št. 96242
Natečaj Zlati grič
Kljub temu da je veliko površin v Velenju namenjenih individualni stanovanjski gradnji, so potrebe po novih površinah za tovrstno gradnjo v mestu še vedno velike. Ker površin za strnjeno individualno pozidavo v mestni okolici skorajda ni več smo v upravi MO Velenje skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) z javnim idejnim enostopenjskim programskim, urbanističnim, arhitekturnim in krajinsko arhitekturnim natečajem pridobili strokovno najprimernejšo rešitev za urejanje območja podrobne enote urejanja prostora (PEUP) z oznako VE1/188 »Zlati grič«, ki bo podlaga za izdelavo OPPN tega območja. Projektne skupine so natečaj pripravljale od 22. junija do 30. septembra 2021.
Izhodišča Mestne občine Velenje, na katerih so temeljile predlagane natečajne rešitve:
- območje naj ne izključuje naselitve nobene demografske ali socialne skupine;
- objekti in ureditve naj upoštevajo dostopnost za funkcionalno ovirane osebe – celotno območje naj bo načrtovano po načelih univerzalnega načrtovanja, namenjeno naj bo torej vsem ljudem ne glede na morebitno oviranost;
- skladno z usmeritvami EU naj predlagana prostorska zasnova upošteva pravila trajnostnega oblikovanja stanovanjskih naselij, predvidena naj bo trajnostna in ekološka gradnja;
- skladno z trajnostnimi usmeritvami MO Velenje naj bo poudarjena raba trajnostno mobilnih rešitev z odličnimi povezavami z okoliškimi prostori/predeli;
- predlagana prostorska zasnova naj upošteva naravne danosti – reliefne posebnosti, osončenost, rožo vetrov, geotehnično stanje zemljišča, bližino gozda ter omogoča dobre klimatske pogoje za bivanje;
- krajinska zasnova naj bo smiselno zasnovana, večfunkcionalna, namenjena druženju in preživljanju prostega časa – novo stanovanjsko območje naj bo premišljeno vpeto v širši prostorski kontekst, značilnosti in kakovosti krajine naj bodo upoštevane kot eno od meril, ki lahko omogoči dvig bivalne kakovosti;
- predlagana zasnova naj omogoča racionalno izvedbo gospodarske javne infrastrukture.
Predmet natečaja
Predmet natečaja je bil izdelava idejne urbanistične, arhitekturne, krajinsko arhitekturne in programske zasnove območja pozidave »Zlati grič« v Velenju, ki je v OPN Mestne občine Velenje opredeljeno kot območje pretežno stanovanjske gradnje.
Natečajne rešitve naj bi s celovito obravnavo prostora predvidile stanovanjsko območje z vsemi potrebnimi programi, ki bodo dobro vpeti v mestno tkivo in bodo prebivalcem omogočali kakovostno bivanje na eni lepših lokacij v Velenju z dobro osončenostjo, lepimi pogledi na Velenjski grad in gozdove Kožlja, v neposredni bližini mestnega gozda z možnostjo za rekreacijo v naravi in vsemi prednostmi središča mesta. Življenje v mestih se hitro spreminja in temu naj sledi tudi zasnova območja, ki naj se prilagaja novim potrebam prebivalcem ter naj upošteva raznolike potrebe (biološke, psihološke, kreativne, delovne) prebivalcev Velenja.
Naročnik je želel z natečajem pridobiti ne le sveže ideje o načinu pozidave, temveč tudi predloge morebitne programske nadgradnje območja, ki bodo upoštevale in sledile trajnostnim principom zasnove naselja ter omogočale dolgoročno prilagodljivost spreminjanju življenja v mestu.
Elaborat AB123
Poročilo ocenjevalne komisije
Avtorji:
Maja Cvelbar, mag. inž. arh.,
Miha Dešman, univ. dipl. inž. arh.,
Eva Fišer Berlot, univ. dipl. inž. arh.,
Ariana Furlan Prijon, univ. dipl. inž. arh.,
Vlatka Ljubanović, univ. dipl. inž. arh.,
Katarina Pirkmajer Dešman, univ. dipl. inž. arh.,
Gregor Gašperšič, abs. arh.,
Matija Goljar, abs. arh.
Avtorji elaborata z urbanistično zasnovo sledijo modelu vrtnega mesta, ki se po izboru tipologij in vzorcev zidave dobro prilega topografskim danostim. Z nadaljnjim zgoščevanjem posameznih izbranih tipov stavb, ki ga avtorji sami predlagajo, je med razvojem projekta možno izboljšati razmerje med raščenim in pozidanim terenom na način, da se med posameznimi strnjenimi gručami zidave povečajo sklenjene površine raščenega terena, kar bi ugodno vplivalo na naravno odvodnjavanje ter izboljšanje klime v naselju pa tudi širše. Predlagan izbor in umestitev tipov stavb sta ustrezna, a bi z mešanjem različnih tipov stavb, tudi znotraj enega samega stavbnega otoka, lahko zagotovili še bolj uravnoteženo socialno strukturo prebivalcev. Javni prostor povezuje naselje v funkcionalno celoto in je ustrezno diferenciran. S premikom cestnega križišča iz središča naselja, bi bilo možno na tem mestu pridobili dodaten in osrednji javni prostor za druženje in različne aktivnosti.
Avtorji sledijo tradiciji “mesta v parku” značilni za Velenje. Objekte postavlja v kontekst “urbanega gozda” ter “urbanega parka”, pri čemer pa v rešitvi ni prisotne večje sklenjene centralne zelene površine. Sosledje javnih, poljavnih in privatnih prostorov je jasno opredeljeno. Pri tem je poljavni prostor med grozdi atrijskih hiš izpostavljen nevarnosti privatizacije zaradi razlik v socialni strukturi med prebivalci.
Javni odprti prostor deluje homogeno, kar otežuje orientacijo. Motorni promet je v večini ločen od površin za pešce. Pešpoti notranje povezujejo sosesko in jo učinkovito vpenjajo v okolico (povezava z gozdom na vzhodu in igriščem na severu).
Rešitev predvideva pester program v odprtih javnih površinah, tako ob centralni napajalni cesti kot ob zelenem pasu med vrstnimi hišami in gozdom a vzhodu. S konceptom zasaditve cvetočih travnikov, urbanega gozda ter parka kot se povečuje biotska pestrost napram prejšnji monokulturni rabi. Zaradi visokega odstotka zelenih površin možnost ponikanja padavin ni izključena.
Predvidene so tri tipologije stanovanjskih objektov enakih višin, do največ treh etaž, razporejenih po rahlem nagibu terena, kar zagotavlja odprtost in poglede na neposredno okolico in mesto. Avtorji so s prostorskimi umestitvami različnih tipov bivanja na terenu z različnimi pogoji in točkami urbane zgostitve, povezanega javnega programa, ustvarili specifično morfološko zasnovo novega naselja. Rešitve dopuščajo prožnost in razvoj tipoloških rešitev.
Arhitekturna in konstruktivna zasnova objektov omogoča prilagodljive tlorisne ureditve posameznih stanovanjskih enot in s tem zagotavlja ugodne pogoje za univerzalno uporabo in kvaliteto bivanja, kar pozitivno prispeva k oblikovanju identitete posameznika, družine in družbe kot celote.
Poleg primerne zgostitve naselja bo pri razvoju načrtovanja verižnih hiš in terasastega bloka treba posebno pozornost nameniti naravni osvetlitvi prostorov. Umestitev vrtca ne sme s svojimi ureditvami odprtega prostora moteče poseči v strukturo obodne zazidave ampak jo mora dopolnjevati.
Elaborat VE512
Poročilo ocenjevalne komisije
Avtorji:
Miha Možič, mag. inž. arh.,
Luka Kravanja, mag. inž. arh.,
Christian Stanonik, mag. inž. arh.,
Jure Korošec, mag. inž. arh.,
mag. Špela Lesnik, univ. dipl. inž. arh.
Avtorji elaborat št. 3 ponudijo alternativo tradicionalnemu karakterju Velenja kot mesta v parku. Pri tem gosto pozidajo območje in ohranijo manj prostora za javne odprte površine. Te so predvidene v obliki ulic med kareji ter trgov in parkov na njihovih presečiščih. Javni prostor je jasno definiran in ločen od poljavnega prostora notranjih dvorišč. Predvidena zazelenitev dvorišč z drevesi se postavlja pod vprašaj zaradi podkletitve s podzemno garažo.
Motoriziran promet ni predviden. Celotno območje namenjeno pešcem. Razgledne ploščadi na severnem in zahodnem robu povezujejo sosesko z okolico, vendar nehierarhična razporeditev trgov ne omogoča dobre notranje orientacije. Zaradi visokega odstotka utrjenih površin rešitev ne obljublja visoke biotske pestrosti.
Izbor mrežnega vzorca zidave in zaprtega bloka na dvorišče otežuje prilagajanje grajenega tkiva topografskim danostim. Terja preoblikovanje terena po celotnem območju, kar je z vidika stroškov, geoloških danosti in sonaravnih načel trajnostnega razvoja manj sprejemljivo. Izbrani tip stavbe (zaprti blok na dvorišče) sicer omogoča doseganje visokih gostot poselitve, kar je ekonomično z vidika rabe prostora, a ne prispeva k višji kakovosti bivanja, saj ne zagotavlja optimalnih pogojev za enakovredno dobro osončenost stanovanj in notranjih dvorišč.
Avtorji predlagajo pester program s tremi tipografijami objektov, od tega sta dva tipa večstanovanjska in na obrobju soseske trinadstropne vrstne hiše. Vsa pritličja objektov so namenjena javnim in poslovnim programom. V osrčje soseske umestijo tudi dva večja javna objekta, knjižnico in galerijo, kar ustvarja možnost razvoja urbanih funkcij.
Arhitekturna zasnova objektov je sicer kompaktna, vendar je funkcionalno in konstrukcijsko fragmentirana, predlog umestitve stanovanjskih enot z zagotavljanjem dvostranske osvetlitve je nedodelan, omejujoč in neracionalen. Doseganje požarnih zahtev je vprašljiva in povezana s povišanim stroškom investicije.
