SI

2019

Na tej strani so objavljena vprašanja in pobude svetnic in svetnikov Mestne občine Velenje ter odgovori Uprave Mestne občine Velenje v letu 2019.

Avgust

29. avgust 2019
Zap. št. 31
Član sveta MERSAD DERVIŠEVIĆ je podal naslednjo pobudo:
Dajem pobudo da se uredijo (ponovno označijo) prehodi za pešce na spodaj navedeni lokaciji. Na teh prehodih je veliko osnovnošolcev.
Prehode obnavlja podjetje PUP, d. d., in jih bo obnovil v prihodnjih dneh.   
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.
     

1. avgust 2019
Zap. št. 30
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednje vprašanje:
Prosim, da mi v zakonskem roku posredujete tehnično specifikacijo del za vrednost 124.090 evrov, kolikor znaša vrednost del na tej trasi (rekonstrukcija Vodnikove ceste).
ODGOVOR:
REKAPITULACIJA - kolesarska pot - Vodnikova cesta  
1. PREDDELA 9.961,30 €  
2. ZEMELJSKA DELA 6.908,14 €  
3. VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE 33.623,45 €  
4. ODVODNJAVANJE 3.030,00 €  
5. OPREMA CEST- SIGNALIZACIJA 3.025,80 €  
6. TUJE STORITVE 4.350,00 €  
7. NEPREDVIDENA DELA (10%) 6.089,87 €  
SKUPAJ 66.988,56 €  
DDV 22% 14.737,48 €  
SKUPAJ Z DDV 81.726,04 €

REKAPITULACIJA - površina za pešce - Vodnikova cesta  
1. PREDDELA 2.546,00 €  
2. ZEMELJSKA DELA 4.438,30 €  
3. VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE 23.410,80 €  
4. OPREMA CEST- SIGNALIZACIJA 157,50 €  
5. TUJE STORITVE 1.020,00 €  
6. NEPREDVIDENA DELA (10%) 3.157,26 €  
SKUPAJ 34.729,86 €  
DDV 22% 7.640,57 €  
SKUPAJ Z DDV 42.370,43 €    
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.
     

Julij

30. julij 2019
Zap. št. 30
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednje vprašanje:
Kot mestni svetnik se želim seznaniti s prihajajočo investicijo, ki bo vplivala na razvoj MO Velenje. Prosim da mi posredujete študijo upravičenosti investicije (feasibility study), na osnovi katere je razvidno zakaj je smotrno oz. upravičeno nabaviti 4 oz. 6 avtobusov na vodik, kot se je odločila MO Velenje.
ODGOVOR:
Za omenjeno investicijo je tehnična dokumentacija, ki vključuje DIIP (Dokument identifikacije investicijskega projekt - Project Fische), IP (Investicijski program - Feasibility Study) ter pregled obstoječih dobaviteljev še v izdelavi. Pričakujemo, da bo priprava tehnične dokumentacije zaključena že v začetku jeseni.
Odgovor so pripravili v Zavodu Kssena.


24. julij 2019
Zap. št. 29
Član sveta dr. ADNAN GLOTIĆ je podal naslednjo pobudo:
Podajam pobudo za ureditev otroškega igrišča pri garažah ob Prešernovi cesti (za ZPIZ-om). Na omenjenem igrišču se dnevno igra in kakovostno preživlja prosti čas veliko otrok. Za večjo izkoriščenost in ugodje obiskovalcev predlagam postavitev klopi ob samem igrišču ter pitnik za vodo, seveda v kolikor se na lokaciji nahaja potrebna infrastruktura in ni zahtevan nesorazmeren poseg. Za zaščito pred soncem v poletnem času prav tako predlagam, da se razmisli o ustrezni zasaditvi dreves, ki bodo v nekaj letih lahko zagotavljala potrebno senco za brezbrižno igro otrok. To pobudo podajam pravzaprav tudi za vsa preostala otroška igrišča v Velenju, saj v poletnih dneh ravno zaradi odsotnosti sence večji del dneva samevajo, kar pa je seveda v nasprotju z njihovim temeljnim namenom.
ODGOVOR:
Pobuda se nanaša na otroško igrišče med Foitovo cesto 6 in Prešernovo 7a-c. Gre za eno starejših otroških igrišč, o čemer pričajo kovinska igrala, plezala, ki jih imamo le še na otroškem igrišču med Prešernovo 4 in 6. Kljub starosti so ta igrala, ker so primerno vzdrževana, še vedno priljubljena med uporabniki. Pred leti so okoliški stanovalci sami izpeljali postavitev ograje okoli igrišča. Zaradi brcanja žog v ograjo je bila ta nekajkrat poškodovana, zato smo jo morali popravljati, pred dvema letoma pa smo za gol postavili zaščitno mrežo, ki preprečuje poškodovanje ograje z žogo. Žal nam omejen prostor ne omogoča postavitve novih kombiniranih igral (varovalno območje okrog igral), če želimo ohraniti obstoječa igrala. Postavitev pitnika bi bila vsekakor dobrodošla, zato bomo pri upravljavcu vodovodnega omrežja poskusili poiskati optimalno rešitev. Prav tako bomo preverili možnost postavitve dodatne klopi.
Najboljšo senco na otroških igriščih zagotovo dajejo primerna drevesa. Žal pa je tako, da kvalitetna drevesa rabijo kar nekaj časa, da se njihove krošnje dovolj razrastejo. Najbolj očiten primer je centralno otroško igrišče, kjer smo pred leti morali zaradi bolezni odstraniti nekaj velikih dreves, ki so dajala čudovito senco, ki jo sedaj na tem igrišču najbolj pogrešamo. Pred dvema letoma smo sicer zasadili več kot 20 novih dreves, žal pa bo treba na senco njihovih krošenj še kar nekaj časa počakati. Vsekakor pa se trudimo, in to bomo počeli tudi v bodoče, zagotavljati pogoje za prijetno preživljanje časa na otroških igriščih.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.


22. julij 2019
Zap. št. 28
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednja vprašanja:
Na projektu RUNE (rural networks), kjer se omogoča hitri internet na podeželju so se podelila sredstva. Svet MO Velenje je sprejel sklep, da bomo podeželje opremili s hitrim internetom. Zanima me ali je MO Velenje pridobila ta sredstva, koliko in kdaj jih bo začela koristiti. Če jih ni pridobila prosim za sklep iz katerega je razviden razlog.
ODGOVOR:
Svet Mestne občine Velenje je leta 2017 sprejel Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja v Mestni občini Velenje na podlagi objavljenih belih lis (na gospodinjstvo natančno), na katerih bodo uporabljena javna sredstva za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije, skladno z opravljeno analizo podatkov, pridobljenih v okviru obeh javnih pozivov, ki sta bila objavljena na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah dne 20. 5. 2016 in 21. 10. 2016, ter posredovana zainteresiranim operaterjem, lastnikom omrežij elektronskih komunikacij ter drugim investitorjem, da izkažejo svoj tržni interes za gradnjo širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji v naslednjih treh letih. Sprejetje načrta je omogočilo prijavo na Javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije »GOŠO 3«, ki ga je objavilo Ministrstvo za javno upravo 26. januarja 2018. Upravičenci, oz. prijavitelji so bili lahko le operaterji in ne lokalne skupnosti, kot je bilo na razpisih GOŠO 1 in 2 (v programskem obdobju 2007-2013). Žal, zaradi za operaterje prestrogih zahtev,  na razpis ni prispela nobena vloga, zato je MJU 20. julija 2018 objavil nov razpis (GOŠO 3A), ki je sprostil zahteve pokrivanja belih lis (iz 100% na 80%). Na razpis je prispelo pet vlog, vendar jih je MJU vse označil kot neprimerne. MJU načrtuje nov razpis za izgradnjo odprtih širokopasovnih omrežij v oktobru 2019.
Projekt RUNE je zasebna iniciativa, ki je pridobila sredstva neposredno iz evropskih investicijskih skladov in ne pokriva izgradnje komunikacijske infrastrukture na belih lisah. RUNE bo gradil na podeželju, ampak še zdaleč ne bo pokril vseh območij, le-te pa namerava država pokriti z razpisom GOŠO 4, pa še to le 80 %. Torej bomo v najboljšem primeru v naši občini od 266 gospodinjstev, ki so nezanimiva operaterjem (in projektu RUNE), z javnimi sredstvi GOŠO 4 zagotovili sodobno komunikacijsko infrastrukturo 213 gospodinjstvom. MO Velenje se po svojih zmožnostih in pristojnostih trudi sodelovati pri izgradnji omrežja, vendar je po zakonodaji (Zakon o elektronskih komunikacijah) skrajno omejena.
Odgovor so pripravili v Uradu za javne finance in splošne zadeve.

 

13. julij 2019
Zap. št. 27
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednja vprašanja:
Zemljišče »Rakov gozd« - med Stanetovo in Kersnikovo cesto, ter Vrtcem Velenje, parc.št. 964 1962/ od 1 do 18
Zanima me:
1. Ali je MOV v preteklosti že kdaj bila lastnik tega zemljišča? Kdaj?

ODGOVOR:
Ne. Po naših podatkih je parcela št. 964 1962/4 gozd s posebnim pomenom v lasti RS. Ostalo so stavbna zemljišča. Za lastništvo se obrnite na Zemljiško knjigo, ki vodi lastništvo nepremičnin.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

2. Če da, zakaj ga je prodala, komu in zakaj ni do danes ničesar na tej parceli.
(če je bila prodana, da se bo »nekaj« zgradilo me zanima zakaj ni bila v pogodbo vključena konkurenčna klavzula, da parcela preide nazaj v last MOV – npr. z neko odškodnino v primeru, da v dogovorjenem roku zapisano ni izvedeno). Ali obstaja sklep sveta MO Velenje, kakšen je in kdaj je bil sprejet? Ali je to zazidljivo zemljišče? Kdo je lastnik teh parcel?

ODGOVOR:
/
Odgovor so pripravili v Pravni službi.

3.  Če MOV ni lastnica me zanima ali je ob prodajah MOV uveljavljala predkupno pravico oz. če ni zakaj ni. Ali je bil mestni svet s tem seznanjen?
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje za zemljišča, ki so bila predmet prodaje ni uveljavljala predkupne pravice, saj je skladno z veljavnim prostorskim aktom – Ureditvenim načrtom za centralne predele mesta Velenje na tem območju predvidena gradnja stanovanjskih hiš.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

4. Ali je zemljišče komunalno urejeno (dovozna ceste, komunalni priključki (vodovod, met.vode, kanalizacija, elektro…)?
ODGOVOR:
Večina parcel ni komunalno opremljenih.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

5. Če ni, ali se ve kdo mora le tega komunalno urediti?
ODGOVOR:
Komunalno opremo  gradi lokalna skupnost (v kolikor je predvidena s programom opremljanja in proračunom). Gradnjo komunalne opreme lahko izvede tudi investitor  in z občino sklene pogodbo o opremljanju. 
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.


10. julij 2019
Zap. št. 26
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednja vprašanja:
Zemljišče med reko Pako, Pošto, Kidričevo cesto in Kardeljevo ploščadjo parcelna št. 964 2454/4. prosil bi za podrobno obrazložitev zakaj MO Velenje ni lastnica te parcele oz. kako so lahko potekale menjave lastništva na tej parceli, ki je strateškega pomena za razvoj MO Velenje brez da je MO Velenje uveljavljala predkupno pravico.
V zvezi s tem me zanimajo še naslednji odgovori:
1. Ali je MOV v preteklosti že kdaj bila lastnik tega zemljišča? Kdaj, kolikokrat? Oz. zakaj je danes le delni lastnik
parcele?
ODGOVOR:
Navedena parcela je bila v lasti Mestne občine Velenje do celote v času vložitve zahteve za denacionalizacijo v letu 1993. V postopku denacionalizacije Valenčak je bila z odločbo UE Velenje v letu 2004 vrnjena v solast denacionalizacijskim upravičencem, in sicer 28 % celotne parcele oz. 3450 m² od 11953 m². MOV je posledično ostala delna lastnica oz. solastnica 8503 m².
Odgovor so pripravili v Pravni službi.

2. Če je MOV bila celotni lastnik, zakaj je delež prodala, komu in zakaj ni do danes nič na tej parceli (če je bila prodana, da se bo »nekaj« zgradilo me zanima zakaj ni bila v pogodbo vključena klavzula, da parcela preide nazaj v last MOV – npr. z neko odškodnino v primeru, da v dogovorjenem roku zapisano ni izvedeno).
ODGOVOR:
MOV nikoli ni prodajala svojega deleža navedene parcele, ampak je še danes solastnica v enakem deležu kot leta 2004 po realizaciji odločbe UE Velenje v postopku denacionalizacije.
Odgovor so pripravili v Pravni službi.

3. V eZK je razvidno, da Novalja Muminović postal lastnik parcele 4/2/2019 (oz. je bil vpisan 11.03.2019). Zanima me, ali je bila MO Velenje upravičena do uveljavitve predkupne pravice, če da, zakaj je MO Velenje ni uveljavljala oz. ponudila višjo ceno kot jo je ponudil sedanji lastnik.
ODGOVOR:
Za predmetno zemljišče je bila razpisana javna dražba za več sklopov nepremičnin v letu 2017. MOV se je takrat skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi prijavila za odkup zemljišča ploščadi pri Luciferju in obstoječih parkirišč pri objektu Šaleška c. 19a (eden od sklopov zemljišč te dražbe).
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

4. Zakaj o tej transakciji na tem pomembnem zemljišču svetniki MO Velenje nismo bili seznanjeni?
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje poroča o realizaciji svojih odkupov in prodaj, za ostale, kjer Mestna občina Velenje ni stranka, pa nimamo niti razloga niti pravne osnove, da komu poročamo. Prav tako so dražbe javno objavljene in so na vpogled zainteresirani javnosti.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora in v Pravni službi.

5. Koliko stavbnega zemljišča je bilo iz naslova tega zemljišča nakazanega v proračun MO Velenje v zadnjih 10 letih?
ODGOVOR:
Na tem območju ni sprejet izvedbeni prostorski akt, zato ni osnove za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Predmetno zemljišče je delno pozidano (javno parkirišče), katerega ureja Mestna občina Velenje. Ker gre za javno parkirišče, parcela fizično ni lastniško razdružena, se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne more odmeriti.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.


3. julij 2019
Zap. št. 25
Član sveta SEBASTJAN APAT je podal naslednjo pobudo:
Na seji Sveta MO Velenje aprila letos smo sprejeli sklep o pooblastilu za podpis sporazuma in sodne poravnave med MO Velenje, Holdingom Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj. S tem se je Svet MO Velenje seznanil z vsebino osnutka sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij, ki ga sklenejo Mestna občina Velenje, Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., in Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o. Prav tako se je Svet MO Velenje seznanil z vsebino osnutka sodne poravnave, ki jo skleneta Mestna občina Velenje in Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., ki je bil tudi priložen k sklepu (2. točka). Župana MO Velenje se s tem sklepom tudi pooblasti za podpis predlaganega sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij in sodne poravnave v vsebini, kot je bila predložena svetu MO Velenje.
V časopisu Večer sem dne, 2. 7. 2019, zasledil, da je danes dogovor drugačen, kot je izhajalo iz prej omenjenega dogovora, in sicer, da je k projektu vključena tudi Občina Šoštanj. Obenem iz omenjenega prispevka izhaja, da je MO Velenje dala naslednje pojasnilo: »Za izvajanje brez emisijskega javnega mestnega in medmestnega prevoza na lokalnem nivoju se v sklopu investicijskega projekta načrtuje nakup skupaj šestih vozil, od tega štirih s strani Mestne občine Velenje in dveh z vložkom Občine Šoštanj.« Ni sicer določno razvidno, ali, kdaj in na kakšen način ter s kakšno vsebino se je spremenil sporazum iz 1. točke in sodna poravnava iz 2. točke sklepa o pooblastilu za podpis sporazuma in sodne poravnave med MOV, TEŠ in HSE. Ob tem se posledično tudi zastavlja vprašanje, kako bo potekalo skupno sodelovanje pri projektu mestni avtobus na gorivne celice/vodik – iz 4. točke sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij. Zastavljajo se tudi vprašanja zagotavljanja varnosti glede slednjega, če imamo pred seboj zadnjo nesrečo na Norveškem, ko je v bližini Osla eksplodirala vodikova polnilnica.
V zvezi z navedenim sprašujem naslednje:
1. Ali je prišlo do sprememb med osnutkom sporazuma iz 1. točke ter osnutka sodne poravnave iz 2. točke Sklepa o pooblastilu za podpis sporazuma in sodne poravnave med MOV, TEŠ in HSE, s katero smo se svetnice in svetniki Sveta MO Velenje seznanili na seji aprila 2019?
ODGOVOR:
Ne, ni prišlo do nobenih sprememb.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

2. Če je prišlo do kakšnih sprememb, me zanima kakšnih in kdaj ter zakaj z njimi niste seznanili Sveta MO Velenje?
ODGOVOR:
Ne, ni prišlo do nobenih sprememb.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

3. Kako poteka izvajanje obeh dokumentov iz Sklepa o pooblastilu za podpis sporazuma in sodne poravnave med MOV, TEŠ in HSE, s katerim smo se svetnice in svetniki Sveta MO Velenje seznanili na seji aprila 2019? 
ODGOVOR:
Sporazum je bil podpisan, zato je bila podpisana tudi sodna poravnava ter so se umaknile vse tožbe. Glede cene toplote se sestajamo z vodilnimi iz TEŠ-a in HSE-ja, prav tako je v teku projekt vodikove energije.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

4. Ali ima MO Velenje kakšno analizo prednosti in slabosti glede projekta: mestni avtobus na gorivne celice/vodik ter polnilnice, in sicer z vidika zagotavljanja varnosti in vidika stroškov? Ali MO Velenje razmišlja o kakšni alternativni obliki pogona v transportnem segmentu – torej za javni mestni prevoz?
ODGOVOR:
Da, odgovorne strokovne skupine, ki so sodelovale pri pripravi podlag za investicijski projekt so preučile različne tehnološke možnosti, ki bi lahko bile primerne za uporabo v aplikacijah za udejanjanje trajnostnega razvoja energetike v MO Velenje oz. v širši regiji. Brez-emisijska/okoljsko trajnostna mobilnost pri tem predstavlja zgolj eno izmed številnih področij razvoja, ki bo za MO Velenje ter Savinjsko-šaleško regijo ključnega pomena, predvsem v kontekstu opuščanja proizvodnje energije iz premoga ter njegovega odkopa. Ravno pri celoviti obravnavi tehnoloških možnosti v kontekstu lokalnih in nacionalnih strateško-razvojnih ciljev so bile vodikove tehnologije prepoznane kot edine primerne v kontekstu doseganja sledečih ciljev.

Kot teoretično izvedljive alternative so strokovne skupine preučile vpeljavo konvencionalnih baterijskih električnih vozil (ang. battery electric vehicle – BEV), vozil na stisnjen zemeljski plin (SZP, ang. compressed natural gas – CNG) ter hibridnih EV/MNZ vozil za prevoz oseb v javnem transportu. Omenjene »alternative« deloma nagovarjajo zgolj cilje v točkah 1-6, v kontekstu doseganja srednje in dolgoročnih ciljev Republike Slovenije na področju trajnostnega razvoja energetike, zmanjševanja energetske odvisnosti, krožnega gospodarstva in zniževanje uvozne odvisnosti od ključnih gradiv, itd. pa ne prinašajo željenih vplivov. Še zlasti se v sklopu  izvedbe investicijskega projekta za vzpostavitev vodikovih tehnologij cilja na podporo razvoja industrijam z visoko dodano vrednostjo, razvoj specializiranih kadrov, vzpostavitev platforme za prenos znanja in vzpostavljanje omrežij ključnih deležnikov, ki lahko znatno podprejo razvoj MO Velenje, Savinjsko-šaleške regije ter Slovenije v širšem smislu pri realizaciji energetske tranzicije (opuščanje proizvodnje energije iz premoga).

Investicije v obravnavane alternative ne prinašajo drugega kot sorazmerno javni prevoz z visoko izhodiščno ceno, kjer ko so širši pozitivni in multiplikativni vplivi omejeni oz. neznatni, medtem ko gre pri vodikovih tehnologijah za ogromne potenciale v smislu razvoja industrije, spodbujanje zelenega gospodarstva, energetske tranzicije, itd. Stroški investicije v vodikove tehnologije napram baterijskim električnim vozilom oz. vozil na stisnjen zemeljski plin so primerljivo višji, vendar so za spodbujanje investicij v slednje na voljo tudi sorazmerno manjše spodbude (tako na transnacionalnem kot tudi na nacionalnem nivoju) zato se strokovne službe trudijo, da bo breme za lokalni proračun primerljiv oz. v skladu z multiplikativnim pozitivnim učinkov celo nižji kot za obravnavane alternative.
Večina ključnih tehnologij za izkoriščanje in uporabo vodika je bilo zasnovanih že v 19. stoletju (proces elektrolize za proizvodnjo vodika npr. leta 1800, prva delujoča gorivna celica leta 1845), le-te pa so bile bistveno izpopolnjene v zadnjih desetletjih. Vodikove tehnologije so bile že v času programa Apollo prepoznane kot dovolj zanesljive, da so služile kot primarni vir električne energije v vesoljskem modulu  (command and service module - CSM), ki je bil uporabljen za pot na luno. Danes so vodikove tehnologije izdelane z uporabo zanesljivih in naprednih proizvodnih postopkov ter boljših materialov, v številnih aplikacijah pa so že varnejše od konvencionalnih alternativ (denimo pri mobilnih aplikacijah, kjer pri trku/preboju tlačnih posod vodik v zelo kratkem času zapusti okolico tlačne posode, medtem kot naftni derivati gorijo dlje čase in pogosto popolnoma uničijo vozilo). Največja nevarnost pri uporabi vodikovih tehnologij je človeški faktor (denimo pri izgradnji/montaži opreme), ki pa se lahko znatno zniža s sodelovanjem z zanesljivimi in preverljivimi dobavitelji/proizvajalci opreme. Nesreča na Norveškem je vsekakor anomalija, odstop od norme, ki se pripeti zelo redko. Prav relativna visoka varnost uporabe omenjenih tehnologij botruje senzacionalističnem poročanju kadarkoli se tovrstna nesreča naposled zgodi, medtem ko so nesreče denimo na bencinskih servisih, plinovodnih omrežjih ter tudi pri uporabi konvencionalnih baterijskih električnih vozil precej pogoste, vendar pričakovane in za medije manj zanimive. V primeru investicijskega projekta v katerem sodeluje MO Velenje, bo proizvodna in polnilna infrastruktura fizično ločena od javnih površin, s čimer je zagotovljena najvišja stopnja varnosti za lokalno prebivalstvo.
Odgovor so pripravili v Zavodu Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško.


 

Junij

16. junij 2019
Zap. št. 24
Član sveta ADNAN GLOTIĆ je podal naslednji pobudi:
1. Po opozorilih krajana Krajevne skupnosti (KS) Konovo je na Konovski cesti (med Športnim parkom Konovo in križiščem v bližini Doma KS Konovo) v zadnjem obdobju zaznati povečan promet ter pogoste in očitne kršitve omejitev hitrosti (30 km/h). Prav tako naj bi se na omenjeni cesti, kljub izrecni prepovedi vožnje - razen za imetnike dovolilnic, povečal tovorni promet. Vsled izpostavljenemu apeliram, da se glede na to, da omenjeni odsek nima urejenega pločnika in je nevaren za pešce/otroke, preuči možnosti omejitve hitrosti s cestnimi ovirami (ležeči policaji) kot tudi, da mestno redarstvo poostri kontrolo upoštevanja prometnih pravil na izpostavljenem odseku Konovske ceste.
ODGOVOR:
Cestne grbine se načeloma lahko uredijo, vendar potrebujemo točne lokacije in soglasja stanovalcev ob njih, da se z ureditvijo strinjajo, saj bodo grbine povzročale več hrupa in izpušnih plinov.
Na osnovi predlaganih lokacij in zbranih soglasij bomo opravili oglede in preverili ali je sploh možno urediti grbine skladno z veljavnimi Pravilniki.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. Podajam pobudo, da se na Kidričevi cesti, na križišču pri izhodu s parkirišča ob trgovini Mercator Tehnika, postavi cestno ogledalo. Vozila parkirana vzdolž Kidričeve ceste namreč ovirajo preglednost, zato je varna vključitev v promet na prednostno cesto otežena.
ODGOVOR:
Lastnika cestnega priključka sta podjetji Habit, d. o. o., in Mercator, d. d. Za urejanje prometnega režima in izboljšanje voznih razmer (postavitev ogledal) sta po Zakonu o cestah odgovorna lastnika. Ker gre za priključek na regionalno cesto, s katero upravlja Direkcija RS za infrastrukturo, je potrebno pridobiti tudi njihovo dovoljenje za postavitev ogledala. Strošek nabave in postavitve bo moral nositi predlagatelj. Vlogo bomo posredovali naprej na direkcijo.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

16. junij 2019
Zap. št. 23
Član sveta MIHAEL LETONJE je podal naslednja vprašanja:
1. V Pesju na igrišču se zadržuje in igra veliko otrok, tudi iz vrtca. V popoldanskem času se prav tako na tem igrišču zadržuje in igra veliko otrok, ki pa so brez varstva. Ker tik ob igrišču poteka cesta in se po njej z veliko hitrostjo vozijo avtomobili, obstaja zlo velika nevarnost, da pride do nesreče, kajti otroci so razigrani in velikokrat nekontrolirano skočijo kar na cesto. Da bi se izognili kakšni tragični nesreči, so se tamkajšnji občani obrnili name, da podam pobudo, da se na tem območju omeji hitrost. Ker znaki za omejitev hitrosti ne zaležejo, dajem pobudo, da se na tem mestu postavijo fizične prepreke-ležeči policaji.
ODGOVOR:
Ureditev prometa z cestnimi grbinami je težavna iz vidika, da so na tem odseku na eni strani ceste hišni priključki zelo zgoščeni, na drugi strani pa je urejeno parkirišče. Cestna grbina mora biti izvedena skladno s Pravilnikom, ki določa njeno najmanjšo še dovoljeno dolžino 4,8 m (za prevoznost s 30 km/h), kar pa je z vidika prevoznosti zelo neudobno že za osebna vozila.
Iz tega vidika je po našem mnenju bolj smiselno razmisliti o fizični oviri, ki bi otrokom onemogočala direkten nalet na cesto, vendar je potrebno pred tem preveriti ali se dostopna pešpot uporablja tudi za dostavo do vrtca in šole. Teren si bomo ogledali in skupaj s predstavniki krajevne skupnosti sprejeli najbolj varno odločitev.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. Pred kratkim se je Ustavno sodišče izreklo, da je umestitev 3. razvojne osi v prostor skladno z ustavo in da se lahko začnejo postopki za izgradnjo hitre ceste med Šentrupertom in Velenje. Sprašujem, ali obstaja časovnica za spodnji del izgradnje hitre ceste in kateri del se bo pričel prej graditi. Velenje moramo vztrajati, da se začne najprej graditi spodnji odsek. Istočasno me zanima, kako daleč je pobuda krajanov, da se podaljša ukop pri deponiji odpadkov.
ODGOVOR:
Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol je član Koordinacijskega odbora za spremljanje izgradnje 3. razvojne osi na Koroško in na vsakem sestanku izpostavi tudi del trase med Šentrupertom in Velenjem. Po zagotovilih DARS-a in ministrstva za infrastrukturo 12. junija 2019 dela po odločitvi ustavnega sodišča sedaj tečejo tudi na tem odseku. Izdano je bilo soglasje za pričetek projektiranja odseka. Ocenjujejo, da bo na tem odseku, zaradi postopkov na ustavnem sodišču, prišlo do enoletnega zamika z izvedbo načrtovanih del.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

3. Koliko sredstev je občina namenila za poletne prireditve ob Jezeru in koliko % oziroma denarja od tega prispevajo najemniki ob velenjski plaži.
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je, skupaj z Zavodom za turizem Šaleške doline, za izvedbo Skoka v poletje, junija letos, namenila približno 50 tisoč evrov (od tega 21.960 Zavod za turizem, ostalo MOV). Za izvedbo Skoka v poletje smo prejeli tudi donacijo v višini 9 tisoč evrov s strani družbe Gorenje. Za nedeljski dan bo najemnica Mia Mia prispevala 12 % od prometa, ki ga bo izvedla pri dodatno postavljenih šankih na plaži. Drugih prireditev Mestna občina Velenje na Velenjski plaži ne prireja. Drugih prihodkov od najemnikov na Velenjski plaži, kot njihov prispevek za izvedbo prireditev, Mestna občina Velenje za izvedbo Skoka v poletje ne bo prejela.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

4. Zanima me tudi kakšna je višina najema posameznih najemnikov (kioski in gostinski del) in ali so vse najemnina poravnane.
ODGOVOR:
Mesečna najemnina za hiške (z DDV):
1. Mia Zager Poglai, s. p. = 383,91 evrov na mesec
2. Menaf Sinani, s. p. =321,25 evrov na mesec
3. Plomos, d. o. o. = 471,82 evrov na mesec
4. Igor Centrih, s. p. = 416,75 evrov na mesec
Mesečna najemnina za dve hiški z zemljiščem za gostinski lokal znaša 2.340,40 evrov (z DDV) na mesec. Vsi najemniki poleg najemnine plačujejo še električno energijo po porabi (vsak ima vgrajen odštevalni števec). Vsa oprema v hiškah in ob hiškah je last najemnikov.
Višina najemnine je bila določena ob javnem razpisu, ki so jo izbrani najemniki ponudili, kot najvišjo med prijavljenimi kandidati. Vsi najemniki imajo poravnane vse zapadle obveznosti.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

5. Kdaj bomo uredili prostor za avtodome?
ODGOVOR:
MOV je tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za ureditev parkirnih površin na območju jezera. Pridobili bomo parkirna mesta za osebna vozila, motorna kolesa, kolesa, avtodome in avtobuse. Projektantska ocena projekta znaša okoli 2 milijona evrov.
Trenutni prometni režim še dopušča parkiranje avtodomov na parkirišču tik nad Plažo, vendar jih bomo s prometno signalizacijo preusmerili v kamp.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti. 

6. Na prejšnji seji sveta ste podali odgovor, da je integracijska hiša prazna, vendar je država kljub prazni stavbi, podaljšala pogodbo še za eno leto. Sprašujem vas, če pride do situacije, da bodo vseeno hoteli namestiti ekonomske migrante v to integracijsko hišo, kako boste postopali.
ODGOVOR:
Svetnice in svetniki ste sprejeli sklep o integracijski hiši, ki še vedno velja. Drugih prošenj s strani države nismo prejeli.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

10. junij 2019
Zap. št. 22
Članica sveta JANJA REDNJAK je podal naslednjo pobudo:
Kdaj se bo izvršila obnova in preplastitev ceste na relaciji Jurko-Podpečan. Omenjena cesta ni javna, vendar je bila preplastitev načrtovana v preteklem letu oziroma naj bi bila izvedena najkasneje v letu 2019. G. Podpečan pravi, da je na enem delu navedenega odseka rezervoar Komunalnega podjetja Velenje in da za ta del ceste tako pozimi, kot ob močnejših nalivih skrbi in čisti sam.
ODGOVOR:
Ne gre za kategorizirano javno cesto, zato cesta tudi ni vzdrževana kot občinska javna cesta. Vzdržujejo jo krajani s pomočjo KS Vinska Gora (ki za ta namen prejema sredstva iz proračuna MOV, cesto tudi pluži) in KPV v okviru svojih potreb. Na cesto gravitira samo ena vseljena hiša. Cesta je bila pred dvema letoma odmerjena, parcele po katerih poteka cesta, so bile prenesene v last MOV – brez tega vlaganje MOV sploh ne bi bilo možno. Predlog glede asfaltiranja je, da se asfaltiranje sofinancira – in sicer uporabniki, KS Vinska Gora, Komunalno podjetje Velenje ter Mestna občina Velenje. Do dogovora še ni prišlo, zato se tudi še ni pristopilo k asfaltiranju.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.


8. junij 2019
Zap. št. 21
Član sveta ANDREJ KMETIČ je podal naslednjo pobudo:
Obračam se na odgovorne, in dajem pobudo, da se postavi talna ovira  (''ležeči policaj'') v Šaleku, ker od krožišča pri Skalci do osnovne šole Šalek, nekateri vozijo zelo hitro, omejitev je pa 30 km/h.
ODGOVOR:
V predlaganem križišču ni nobenega prehoda čez glavno cesto. Zato smo mnenja, da na tem delu ni smiselno urejati še ene cestne grbine, saj je ena že urejena v križišču pred osnovno šolo. Na njej pa je tudi označen prehod za pešce.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.


5. junij 2019
Zap. št. 20
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednjo pobudo:
Sprašujem ali je zagotovljen prenos in snemanje današnje konference.
V primeru, da ni, dajem pobudo, da to uredite, časa je še dovolj.

ODGOVOR:
Pripravljavci konference o energetiki so se odločili, da prenosa v živo ne bo, saj je bila konferenca odprta za javnost in so se jo lahko vsi zainteresirani udeležili.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

 

Maj

30. maj 2019
Zap. št. 19
Član sveta ANDREJ KMETIČ je podal naslednjo pobudo:
Na goriški cesti, kjer potekajo dela, so se pojavile globoke luknje. Zaradi tega je vožnja po tej cesti zelo težavna, ter neprijetna.
Zato dajem pobudo, da pristojni nemudoma obvestijo izvajalca del, da te luknje sproti sanirajo in utrdijo ali pa, da se uredi obvoz skozi ulico Koželjskega, kjer je sedaj enosmerni prometni režim, da se stanovalci izognejo neurejenemu vozišču.
ODGOVOR:
Izvajalec je bil opozorjen na saniranje udarnih jam in jih tudi sproti ureja. Žal so se v preteklih dneh, zaradi močnega deževja jame kljub temu pojavljale. Goriška cesta je v času del uradno gradbišče, zato je potrebno biti pri vožnji še posebno pazljiv. Elaborat zapor cest je izvajalec predložil, ob popolni zapori bodo obvozi urejeni.
Območje zapor cest in obvozi so bili objavljeni in so še vedno na voljo na spletni strani Mestne občine Velenje https://www.velenje.si/sporocila-za-javnost/2019/05/9620-Dela-na-Goriski-cesti-intenzivno-potekajo
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

29. maj 2019
Zap. št. 18
Članica sveta SUZANA KAVAŠ je podala naslednjo pobudo:
V letu 2018 je MOV imela samo štiri (4) seje občinskega sveta, kljub soglasno sprejetemu letnemu planu s strani občinskih svetnikov, ki je predvideval, da je to število večje. Takrat smo prejeli opozicijski svetniki obrazložitev, da je temu tako, ker so v letu 2018 razpisane lokalne volitve. To dejstvo je bilo poznano že pri sprejemanju letnega plana. Eno leto pred volilnim letom, v letu 2017, se je mestni svet sestal osemkrat na osmih (8) sejah občinskega sveta, kar je dva krat več, kot leto za tem.
V letu 2019 je seja občinskega sveta razpisana za dne 18. junija 2019.  Vse do meseca novembra ni predvidenih nobenih sej občinskega sveta. Trenutno stanje na občini ni običajno, zato dajem pobudo, da se svetniki sestanemo še vsaj dvakrat (2) do meseca novembra, saj je odprtih več aktualnih tem, o katerih bi moral oziroma mora odločati mestni svet MOV, kot najvišji organ v mestni občini Velenje.

ODGOVOR:
Po Poslovniku Sveta Mestne občine Velenje redne seje sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. Prav tako svet praviloma ne zaseda med 1. julijem in 31. avgustom. Meseca septembra Velenje praznuje občinski praznik (letos 60 let), zato se svetniki sestanete še na praznični seji, na kateri podelimo visoka občinska priznanja.
Po sprejetem programu dela Sveta Mestne občine Velenje sta seji predvideni še novembra in decembra. V kolikor bo potreba po še kakšni dodatni seji, jo bomo seveda sklicali.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana. 

23. maj 2019
Zap. št. 17
Član sveta ANDREJ KMETIČ je podal naslednja vprašanja:
1. Pred upravno enoto Velenje, je kanaleta  pod podhodom v smeri galerije potencialno nevarna.  Dne 23.5. ko smo imeli stojnico pred UE Velenje, sem bil priča padcem treh otrok na skirojih. Kolesa na skirojih, rolerjih, so ozka in se pri neprevidnosti hitro pogreznejo med rešetke in povzročijo padec. Kdaj predvidevate menjavo kanalet, da bo prehod bolj varen?
ODGOVOR:
Že iščemo ustrezne pokrove, podobne tistim, ki so v neposredni bližini v smeri Titovega trga. V kolikor to ne bo mogoče, bomo zamenjali celotne kanalete, skupaj s pokrovi.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

15. maj 2019
Zap. št. 16
Član sveta SEBASTJAN APAT je podal naslednja vprašanja:
1. Name so se obrnili posamezni občani, ki so me opozorili, da je v prejšnjem mandatu Sveta Mestne občine Velenje bil v letu 2015 sprejet noveliran Občinski program varstva okolja 2016-2020. Zakon o varstvu okolja opredeljuje, da lahko vlada del okolja ali posamezno območje s predpisom določi kot degradirano okolje, če na podlagi meril zaradi obremenjenosti okolja ali kadar obstaja tveganje, da bo raven onesnaževal presegla eno ali več alarmantnih vrednosti, in v sodelovanju z občino na območju katere je degradirano območje, določi program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja ali njegovih delov na tem območju. V letu 2017 so npr. občine, ki so na vladnem seznamu, sprejele novelirane odloke za kakovost zraka in zagotovile letno sredstva za subvencije pri zamenjavi individualnih ogrevalnih sistemov na fosilna goriva s toplotnimi črpalkami. Tako imajo urejeno v mestnih občinah Celje, Kranj, Ljubljana, Mariboru, Murska Sobota, Novo mesto in občinah z območja Zasavja (Zagorje, Trbovlje in Hrastnik), ki poleg subvencij EKO sklada dodeljujejo tudi subvencije za zamenjavo kurilnih sistemov na fosilna goriva s toplotnimi črpalkami, pri čemer konkretno na lokalnem nivoju uresničujejo postavljene cilje Republike Slovenije pri zagotavljanju čistega zraka in posledično okolja. 
V zvezi z navedenim sprašujem naslednje:
- Kakšna je kakovost zraka v MO Velenje ter ali obstajajo razlogi, da se območje MO Velenje umesti na omenjeni seznam?

ODGOVOR:
V MO Velenje se opravljajo meritve onesnaževal v zraku na več lokacijah in sicer spremljamo pol-urne vrednosti SO2, O3, PM10 in NO2. Javnosti so rezultati meritev devetih avtomatskih merilnih postaj, od katerih so 4 na območju MO Velenje, dostopni na spletni strani http://okolje.velenje.si/ . Prikazane so vrednosti, ki osvežujejo vsako uro, v diagramih so prikazani rezultati za 32 ur nazaj.
V samem mestu Velenje spremlja dnevne vrednosti prašnih delcev v zraku tudi Agencija RS za okolje. Rezultati so mesečno objavljeni na spletnih straneh ARSO. Kakovost zraka je glede na izmerjene vrednosti  med najboljšimi v naši državi in ne presega zakonsko določenih mejnih vrednosti, zato ni razlogov, da bi nas vlada opredelila kot degradirano okolje na podlagi rezultatov meritev onesnaževal v zraku. 
Mestna občina Velenje je v letu 2015 na Vlado Republike Slovenija naslovila pobudo o vključitvi Mestne občine Velenje med območja za izvajanje ukrepov zmanjšanja onesnaženja zraka, predvsem z vidika možnosti ohranjanja dobre kakovosti ob uvajanju dodatnih ukrepov za zmanjševanje delcev PM10. Odgovorili so nam, da to ni možno in da bodo pripravili Načrt za preprečevanje slabšanja zraka za območja zgoščene poselitve ter nas v njegovo pripravo vključili. Žal kasneje nismo prejeli nobenega povabila ali drugega obvestila.
Odgovor so pripravili na Medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja.

- Kakšne aktivnosti in ukrepe bo MO Velenje sprejela, da bi na našem območju sledili oziroma uresničevali cilje Republike Slovenije pri zagotavljanju čistega zraka in okolja?
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje že več kot 3 desetletja uresničuje cilje na področju zagotavljanja čistega zraka – pripravili, sprejeli in uresničevali smo odlok, načrte, sanacijski program, operativne programe, vse, kar smo potrebovali, da smo k sanaciji pristopili, jo izvajali, spremljali in uspešno zaključili – lahko rečemo, da smo bili vzorčna občina in da smo s svojim delom, svojimi idejami, lastnim zagonom ter navdušenjem in lastnimi sredstvi uspeli uresničiti sanacijo resnično hudo degradiranega območja. Da se nam stanje, kot smo ga imeli pred sanacijo, ne bi nikoli več ponovilo, pa smo si zagotovili s sprejetjem Odloka o informacijskem sistemu za področje zraka na območju MO Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki (Uradni vestnik MO Velenje, 6/2010), na podlagi določil katerega spremljamo stanje in opravljamo nadzor nad kvaliteto zraka, kot tudi zagotavljamo obveščanje in ukrepanje ob primerih povišanih koncentracij onesnaževal v zraku.
Ker je glavni onesnaževalec zraka v današnjem času promet, se usmerjamo v ukrepe za zmanjšanje rabe (osebnih) motornih vozil, kjer in ko je to mogoče ter v zagotavljanje pogojev za spremembo potovalnih navad. Čim več občanov in obiskovalcev želimo preusmeriti na drugačne načine premikanja, na krajših razdaljah na hojo in kolo, na daljših na javni potniški promet oziroma k deljenju prevoza (več potnikov v 1 avtomobilu). Občanom tako ponujamo brezplačni mestni avtobusni prevoz (Lokalc), na voljo so kolesa v sistemu Bicy, za starejše in gibalno ovirane smo vzpostavili prevoz na klic (Kamerat), urejujemo površine za pešce in nove kolesarske površine (po mestu in tudi med mestom in okolico). Pripravili smo celostno prometno strategijo, ki jo že izvajamo, hkrati pa oblikujemo celostno prometno strategijo na regijski ravni, kjer rešujemo težave dnevne mobilnosti in potovanj na daljše razdalje na širšem območju (projekt Chestnut in Smart Commuting).
Odgovor so pripravili na Medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja.

- Ali MO Velenje razmišlja o možnosti subvencij pri zamenjavi individualnih ogrevalnih sistemov na fosilna goriva s toplotnimi črpalkami?
ODGOVOR:
V mestnem središču in bližnji okolici je težava individualnih kurišč rešena preko izgrajenega toplovodnega sistema. MO Velenje o subvencijah na drugih območjih ne razmišlja, so pa subvencije dostopne preko Ekosklada.  V Velenju deluje Energetska svetovalna pisarna, kjer lahko občani dobijo brezplačne strokovne informacije o učinkoviti rabi energije ter možnosti pridobitve finančnih spodbud  v te namene.
Odgovor so pripravili na Medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja.

2. Leta 2005, ko je Premogovnik Velenje prenehal uporabljati objekt Klasirnica za namene klasiranja premoga, se je leta objekt brezplačno prenesel v last Mestne občine Velenje. Po idejni zasnovi prostorskega načrta naj bi se na tem območju uredila poslovno-obrtna cona ali industrijska cona. V ta namen, tudi vzdrževanja, je bilo verjetno porabljenih že kar nekaj finančnih sredstev. Danes objekt ni ravno v najboljšem stanju in tudi vpliva na izgled okolice.
V zvezi z navedenim sprašujem naslednje: Kakšne so bile aktivnosti v zvezi z izvedbo idejne zasnove prostorskega načrta, da naj bi se na tem območju uredila poslovno-obrtna cona ali industrijska cona, kot so prijave na razpise, vzdrževanje?

ODGOVOR:
Na enako vprašanje, ki ga je postavila članica sveta Suzana Kavaš smo 27. 3. 2018 podali pisni odgovor in ga objavili na spletni strani www.velenje.si, in ga ponovno dajemo:
Območje urejanja z oznako  P4/4a je v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Mestne občine Velenje opredeljeno kot pretežno območje poslovno proizvodnih dejavnosti, kar opredeljuje tudi prostorski akt za to območje, Prostorski ureditveni pogoji za območje planske celote 04. Zemljišča območja med obstoječo industrijsko cesto, južno od Velenjskega jezera in železniško progo (lokacija opuščene klasirnice in izvoznega jaška Premogovnika Velenje) je v veliki večini last Premogovnika Velenje. Na tej lokaciji je bila predvidena izgradnja nove poslovne cone. V ta namen je bilo v Spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana MOV (leta 2004) to območje predvideno za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), kar velja še danes.
Leta 2008 je Urad za okolje in prostor izdelal projektno nalogo za območje OPPN poslovne cone Pesje v Velenju, na podlagi katere je bil s strani Premogovnika Velenje naročena  urbanistična naloga z naslovom Predlog idejne zasnove ureditve klasirnice, ki jo je izdelalo projektivno podjetje Arhena iz Velenja. Na podlagi te idejne zasnove je Premogovnik Velenje naročil izdelavo posebnih strokovnih podlag Razvojna prostorska zasnova za dele območij urejanja z oznako P4/4 in M4/3 v Velenju, ki služijo kot ena od možnosti ureditve obravnavanega območja, ki naj bi služilo kot dopolnitev Tehnološkega parka Velenje. Izdelavo posebnih strokovnih podlag je v celoti financiral Premogovnik Velenje. Do izdelave OPPN na podlagi izdelanih posebnih strokovnih podlag ni prišlo, ker so  interesi in pogledi glede ureditve tega območja različni, vsekakor pa območje predstavlja velik prostorski potencial za razvoj poslovnih dejavnosti neposredno ob predvideni tretji razvojni osi Slovenije. Posebne strokovne podlage so na vpogled na Uradu za urejanje prostora Mestne občine Velenje.   

Prav tako smo 22. 2. 2018 odgovorili na vprašanje člana sveta Mateja Jenka med drugim tudi v zvezi s prijavo na razpise in stroških vzdrževanja, in ga ponovno dajemo:
Mestna občina Velenje je za namen možne revitalizacije objekta izvajala projekt INDU.PIK – modeli revitalizacije objektov industrijske kulturne dediščine. Projekt je bil sofinanciran iz Evropske unije (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006. Vrednost projekta INDU.PIK za MOV 16.376.814,00 SIT z DDV (68.339 EUR), stopnja sofinanciranja je bila 72,08 %, povrnjeno: 11.804.407 SIT (49.258 EUR), lastni delež MOV 4.572.406 SIT (19.080 EUR). Podrobni opis projekta smo priložili v dveh publikacijah (ZBORNIK in KONČNO POROČILO).
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

Koliko finančnih sredstev je bilo za vse to porabljenih?
ODGOVOR:
Tudi na to vprašanje smo dne 22. 2. 2018 odgovorili članu sveta Mateju Jenku in ga ponovno dajemo:
Mestna občina Velenje z objektom nima stroškov. Objekta nismo varovali. Elektrika je odklopljena, prav tako so odjavljene tudi vse komunalne storitve. Manjši spodnji del prostora smo oddajali v najem, vse stroške za ta del je poravnaval najemnik. O stroških evropskega projekta je odgovor podan pri prejšnjem odgovoru.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

3. Ministrstvo za javno upravo je na svoji spletni strani objavilo odgovore in mnenja na pogosta vprašanja glede imenovanja, statusa, nezdružljivosti funkcij in opravljanja nadzora nadzornega odbora občine. V točki 1.6 je podalo mnenje na vprašanje, ali je predsednik ali član nadzornega odbora občine lahko oseba, ki je v sorodstvenem razmerju s podžupanom občine. V odgovor u oziroma mnenju je izpostavilo tudi opozorilo Komisije za preprečevanje korupcije, da bi moral občinski svet s svojim ravnanjem vnaprej preprečevati nasprotje interesov, da bi moral biti pozoren na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in ga vnaprej preprečiti.
V zvezi z navedenim sprašujem naslednje:
- Ali je MO Velenje seznanjena z omenjenim mnenje Ministrstva za javno upravo in posredno opozorilom Komisije za preprečevanje korupcije in kdaj se je seznanila z omenjenim mnenjem?
- Kako ga ocenjujejo z vidika preprečevanja morebitnega konflikta interesov in kakšne ukrepe je MO Velenje sprejela v zvezi z zagotavljanjem preprečevanja konflikta interesov in kakšne še namerava?

ODGOVOR:
Dokument Pogosta vprašanja glede imenovanja, statusa, nezdružljivosti funkcij in opravljanja nadzora Nadzornega odbora občine je bil objavljen na spletni strani Ministrstva za javno upravo dne 26. 4. 2016. Mestna občina Velenje se je z mnenjem seznanila kmalu po njegovi objavi, saj redno spremljamo vse objave MJU in KPK.
Tako Zakon o lokalni samoupravi kot Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ne vsebujeta določb, ki bi prepovedovale opravljanje funkcije člana NO v občini osebi, ki je v sorodstvenem razmerju s podžupanom ali drugim funkcionarjem občine. Ob imenovanju smo članico Nadzornega odbora opozorili, da bo vsaj ob postopku nadzora občinskih financ prišlo do konflikta interesov, zato se bo dolžna izločiti iz razprave in odločanja o ugotovitvah nadzora, lahko pa sodeluje pri izvajanju nadzora. Članica Nadzornega odbora se bo v skladu s poslovnikom NO in statutom MOV izločila iz zadeve z zahtevo za izločitev. O izločitvi članice odloča predsednik nadzornega odbora.
Na Mestni občini Velenje smo leta 2011 sprejeli Načrt integritete, v katerem je kot posebno tveganje opredeljeno tudi Neupoštevanje nasprotja interesov. Med ukrepi za obvladovanje tveganja je tudi poziv vsakokratnemu nadzornemu odboru, da preverja področje nasprotja interesov. Zaposlene smo preko e-pošte večkrat seznanili z določbami predpisov, ki urejajo področje nasprotja interesov. V mandatu 2014-2018 so svetnice in svetniki sprejeli tudi Kodeks ravnanja izvoljenih in imenovanih predstavnikov Mestne občine Velenje. S kodeksom so bili seznanjeni tudi novi svetnice in svetniki, o čemer so podpisali posebno izjavo. Ob nastopu mandata smo za funkcionarje MOV organizirali tudi posebno predavanje o določbah ZIntPk, o njihovih pravicah in dolžnostih.
Odgovor so pripravili v Kabinetu županu.

13. maj 2019
Zap. št. 15
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednja vprašanja:
1. Koliko je bilo prijavljenih lobističnih stikov v MO Velenje.
Posebej me zanima koliko lobističnih stikov so prijavili:
1. župan MOV B.Kontič,
2. direktor obč.uprave I.Mori
3. vodje občinskih uradov
Prosim še za podatke tudi za obdobje v prejšnjem mandatu in s kom so bili ti stiki.

ODGOVOR:
Lobistični stiki 2014-2019:
19. 3. 2019: Iztok Mori, Anton Brodnik, Janez Vranc, Peter Dermol, Katarina Ostruh, Petra Meža s podjetjema SAFRA CONSTRUCTEUR, MICHELIN
21. 5. 2018: Iztok Mori, Peter Dermol in Helena Knez s podjetji GENERAL MANAGER INTROHIVE, MIHAEL CIGLER S.P., GENERAL counsel & data protection officer
4. 4. 2018 in 9. 1. 2018: Iztok Mori s podjetjema PLANET MATTERS LTD, MC PUBLIC AFFAIRS
14. 4. 2015: Iztok Mori s podjetjem Multiply GMBH
3. 12. 2014: Bojan Kontič s podjetjema Andrejc, PUP
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

2. Ker v prejšnjem odgovoru nisem dobil informacij, ki sem jih želel, vas ponovno prosim, da posredujete spodnje informacije.
Proračun MO Velenje se financira tudi iz postavk NUSZ, zato menim, da smo svetniki upravičeni do spodnjih informacij.             Po informacijah, ki jih imam MO Velenje določi podlago za NUSZ (določi tudi višino prispevka),
zato me zanima katere so podlage za zaračunavanje Premogovniku Velenje d.o.o. in Gorenju, d. d., za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in kakšne so vrednosti po spodnjih postavkah.
Po postavkah:
1. št. m2 po letih
2. € na m2 po letih
3. kumulativa po letih
4. zaračunano (kaj je podlaga za obračun FURSa)
5. kaj, kolikšno vrednost je MOV pričakovala, da bo plačano oz. koliko je bilo dejansko nakazanega denarja na TRR MOV (brez morebitnih kompenzacij iz FURS)
Prosim za strukturirane podatke po letih od leta 2008 do danes.
ODGOVOR:
Še enkrat poudarjamo, da je v skladu z veljavno zakonodajo za pobiranje prihodkov proračuna lokalne skupnosti zadolžena Finančna uprava RS. Lokalna skupnost nima pravice sodelovati v teh postopkih, če niso prizadete njene pravice in pravne koristi. Občina kot javnopravni subjekt, ki je upravičen do sredstev iz naslova NUSZ, ni stranka oziroma stranska udeleženka postopka odmere nadomestila, ker v njem sama ni zavezanec in tudi ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi, niti ni organ, ki nadomestilo odmerja, saj so te naloge z zakonom prenesene v pristojnost davčnega organa. Tudi dejstvo, da je občina v skladu s 36. členom Zakona o financiranju občin prejemnica sredstev iz nadomestila, občini ne daje pravice vstopiti v davčno-pravno razmerje med zavezancem in davčnim organom, da bi kot stranka ali stranska udeleženka sodelovala v odmernem postopku oziroma v postopku vračila nadomestila, prav tako pa tudi ne pravice do sodnega varstva zoper te vrste odločb.  Poleg tega se v skladu s 15. členom ZDavP-2 podatki o tem, ali so zavezanci plačali NUSZ, štejejo za davčno tajnost.
Število m² oz. površina odmere NUSZ v obdobju od leta 2008 do 2019 pa je razvidna iz tabele.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

13. maj 2019
Zap. št. 14
Članica sveta ANITA LEMEŽ je podala naslednjo pobudo:
Podajam svetniško pobudo vezano na zagotavljanje varnosti v cestnem prometu na lokalni cesti Cirkovce - Šenbric. v začetku lanskega letu sem podala spodaj navedeno pisno pobudo.
Podan je bil odgovor, da se bo izvedel pregled cestnega odseka s strani pristojnih oseb.
Ker do danes ni narejene nobene spremembe na omenjenem cestnem odseku, ponovno podajam pobudo za izvedbo pregleda in ukrepanje.

ODGOVOR:
Na odseku ceste od odcepa h stanovanjski hiši Kodre do cerkve v Šenbricu smo omejili hitrost na 30 km/h. Na ostalih delih ceste, kjer je ograja nujno potrebna, ta že stoji. Postavljanje varovalnih ograj izvajamo na celotnem območju občine in jih postavljamo najprej tam, kjer so nujno potrebne. Z vzdrževalcem ceste bomo opravili ponoven ogled in po potrebi ograjo postavili.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

12. maj 2019
Zap. št. 13
Članica sveta SUZANA KAVAŠ je podala naslednjo pobudo:
Zanima me kako daleč so aktivnosti za uresničevanje naše pobude, sprememba veljavne zakonodaje, da bo mogoče pridobiti gradbeno dovoljenja za gradnjo dvigal v stanovanjskih objektih, brez 100 % soglasja vseh etažnih lastnikov?
ODGOVOR:
Na pobudo župana Bojana Kontiča so v Državnem svetu RS stekle aktivnosti za pripravo spremenjene zakonodaje, da ne bo potrebno 100 % soglasje etažnih lastnikov za vgradnjo dvigal v večstanovanjske objekte. Državni svet RS pripravlja spremembo ustrezne zakonodaje in jo bo v kratkem dal v proceduro Državnemu zboru RS.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

10. maj 2019
Zap. št. 12
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednja vprašanja:
1. Na seji MO Velenje je bil predstavljen projekt, vreden 600.000€ in da bo MOV skupaj z TEŠem kupila avtobus na vodik. Prosim za odgovore: Kdo je podal idejo za H-avtobus, na kakšni osnovi oz. kdo je pripravil analize upravičenosti in smiselnosti tega projekta?
- kakšne so prednosti/slabosti H-avtobusa, ki ste jih na MOV prepoznali?
- zakaj ne električni avtobus?

ODGOVOR:
Načrti za izvedbo projekta vodikovih tehnologij v Šaleški dolini izhajajo iz razpoložljive proizvodnje vodika visoke čistosti, ki se izvaja v družbi TEŠ že vrsto let. Potreba po vodiku se je pojavila z izgradnjo bloka 3 ter nadalje z izgradnjo bloka 4 in 5 za namen hlajenja generatorjev. Z izgradnjo bloka 5 se je potreba povečala do te mere, da se je družba TEŠ odločila za postavitev lastne vodikarne. Z namenom pridobivanja dodatnega znanja in izkušenj za uporabo tehnologije se je podjetje vključilo v Center odličnosti za nizko-ogljične tehnologije (CO NOT). V okviru centra se je pričel razvijati demonstracijski projekt »Vodikove tehnologije v napredni energijski oskrbi«, v sklopu katerega so se izvedle znanstveno/raziskovalne dejavnosti in optimizacija delovanja energetskih sistemov (simulirani različni viri okolju prijazne energije, optimalni izkoristek termoelektrarne pri konstantni obremenitvi in zniževanje negativnih vplivov na okolje - TGP) prek hitrejše in enostavnejše sekundarne regulacije frekvence s pomočjo elektrolizerja. Načrti za postavitev polnilnice za vodikova vozila ter uporaba vodika v aplikacijah trajnostne mobilnosti tako segajo že v leto 2010, pri čemer pa je prišlo do realizacije samo ene od dveh predvidenih polnilnic in sicer na bencinskem servisu Petrola v Lescah.
Ideja je bila obujena s povabilom Mestne občine Velenje v iniciativo regij in mest, ki jo izvaja FCH JU (Fuel Cells and Hydrogen Joint Undertaking) in vključuje več preko 80 zainteresiranih partnerjev širom Evrope in onkraj ter zagonom novega cikla spodbujanja razvoja trga za aplikacijo vodikovih tehnologij.
Glavni namen izvedbe projekta je razvoj in postopna realizacija dolgoročno vzdržnega sistema za proizvodnjo in uporabo vodika kot temeljnega alternativnega vektorja energetske tranzicije v Savinjsko-Šaleški regiji. Projekt je namenjen izvedbi ciljnih naložb za vzpostavitev osnovne infrastrukture za aplikacijo vodikovih tehnologij na širšem območju Mestne občine Velenje in Savinjsko-Šaleške regije. Projekt je primarno osredotočen na vzpostavitev zaključenega cikla proizvodnje in rabe vodika, glavna aplikacija pa je uporaba vodika kot pogonskega sredstva v javnem (brez-emisijskem) transportu na lokalni ravni. Projekt je sestavljen iz treh ključnih elementov:
- posodobitev in razširitev obstoječe infrastrukture za proizvodnjo in hranjenje vodika,
- izgradnja vodikove polnilnice za polnjenje vozil na gorivne celice (VGC),
- nakup brez-emisijskih VGC kategorije M3 za prevoz oseb v javnem transportu.
Projekt je zasnovan na način, ki zagotavlja predvidljiv odjem vodika za potrebe javnega prevoza, prav tako pa se v kontekstu vzpostavitve koridorja zelene mobilnosti načrtujejo zadostne kapacitete, ki bodo omogočale polnitev gospodarskih ter osebnih VGC - FCE vozil. Postaja za oskrbo z vodikom bo dovoljevala oskrbo z gorivom pri 350 in 700 barih. Upravljavcu polnilnice bo tako omogočeno optimalno načrtovanje in zagotavljanje povpraševanja po vodiku na podlagi rednih in predvidljivih odjemov lokalnih javnih prevoznih storitev, s čimer bo zagotovljeno neprekinjeno delovanje postaje. Avtobusi na vodikov pogon bodo razporejeni v lokalnem javnem transportu in bodo nadomestili standardne dizelske avtobuse, ki so trenutno v obratovanju. Nadalje je projekt usmerjen v podporo evropski mreži postaj za oskrbo z vodikom za osebna vozila za katera je potrebno zagotoviti 700 barov. Strateški poudarek projekta je zagotavljanje zmogljivosti polnjenja vodika v bližini ključnih Evropskih transportnih koridorjev (Baltsko-jadranski koridor, Sredozemski koridor), skladno z načrtom implementacije HIT (ang. Hydrogen Infrastructure for Transport) na relaciji Muenchen – Celovec –  Velenje – Zagreb ter na relaciji Dunaj – Graz – Velenje – Ljubljana – Benetke. Postavitev proizvodne in polnilne infrastrukture v bližini tretje nacionalne razvojne osi (hitra cesta na progi F2-2, ki bo povezala spodnji del Savinjske doline z Velenjem in naprej po Koroški regiji, za katero je že potrjen nacionalni prostorski načrt) bo prispevala k razširitvi evropske mreže postaj za oskrbo z vodikom z enostavnim dostopom iz ključnih transportnih koridorjev. Zmogljivost za oskrbo osebnih vodikovih vozil bo regijo in Slovenijo na splošno naredila privlačnejšo za lastnike/uporabnike VGC, predvsem iz severozahodnih držav Evropske unije (izboljšava turističnega potenciala). Nadalje Mestna občina Velenje načrtuje znatne naložbe za podporo lokalnemu zelenemu turizmu v prihodnjih letih, še posebej na Velenjskem jezeru, kjer je dolgoročna ambicija projekta tudi implementacija brez-emisijskega transporta z demonstracijskim projektom plovila na gorivne celice, ki bo povezal turistične dejavnosti in vsebine na temo trajnostnega razvoja. Dolgoročna vizija projekta je s pridobivanjem dodatnega sofinanciranja iz različnih virov podpreti nadaljnje naložbe v vodikove tehnologije. Izvedba projekta odpira številne priložnosti za razvoj novih poslovnih modelov (strokovno izobraževanje - prekvalifikacija kadrov v sklopu premogovno intenzivnih regij, digitalizacija sistemov, razvoj trgovalnih platform, P2G – regulacija omrežij, itd.), kjer se v sklopu nove programske sheme mednarodnih podpornih organizacij pričakuje izdatna podpora.
Vizija projekta je preoblikovanje regije, ki so jo močno zaznamovala desetletja proizvodnje energije s fosilnimi gorivi, v t.i. dolino vodika (ang. Hydrogen Valley) z uporabo znatnih potencialov lokalno razpoložljive obnovljive energije v sistemu, ki se osredotoča na stabilnost omrežja in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Koncept, ki je relevanten in se lahko neposredno uporabi v številnih regijah po vsej Evropi in zunaj nje. Republika Slovenija lahko v sodelovanju s strokovnimi nacionalnimi partnerji postane središče razvoja za vodikove tehnologije na širši regiji Jugovzhodne Evrope.
Za tehnično izvedbo projekta je zadolžena Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško regijo (KSSENA) v sodelovanju s strokovnimi partnerji (TEŠ/HSE,MOV,FS UNI LJ).
Odgovor so pripravili v Zavodu Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško.

2. Ali je MO Velenje izdala podjetju, dovoljenje za tovornjake za uporabo industrijske ceste Jager – Merkur?
ODGOVOR:
Dovoljenja za uporabo te ceste za tovornjake nismo izdajali.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

3. Zanima me kateri funkcionarji oz. predstavniki na MOV so prijavili lobistične stike, kdaj in s kom so jih imeli od začetka mandata 2014 do danes.
ODGOVOR:
Odgovor je objavljen pod zaporedno številko 15.

4. Obnavlja se Goriška cesta in ob tem tudi kanalizacija in meteorne vode. Zanima me, ali se postavljajo tudi t.i. ponikalniki meteorne vode, da voda ne gre v reko Pako ampak da lokalno ponikne na kraju, kjer se je meteorna voda zbrala, tako da le ostanek, kar ne ponikne, gre naprej v reko Pako. Ob hudih nalivih je lahko tudi to eden od vzrokov za poplave v spodnjem delu reke Pake.
ODGOVOR:
Ponikovanje vode je odvisno od propustnosti zemljine. Ponikovalnice je možno narediti na območjih bolj propustnih zemljin – kot so npr. peščenjaki, prodnati nasipi.
Na območju Gorice je zemljina v pretežni meri ilovnata in meljasta kar onemogoča ponikovanje; za izvedbo ponikovalnih polj bi zato potrebovali velike površine, ki pa jih na območju Gorice ni.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

5. Ali je še MOV lastnica Klasirnice, od kdaj je, prosim za kopijo pogodbe - zanima me na kaj vse se pogodba nanaša. Kakšne stroške ima MO Velenje z objektom (varovanje, vzdrževanje oz. drugi stroški). Kakšna je uporabnost in namembnost v tem trenutku. Na seji v prejšnjem mandatu sem dobi odgovor da je potrebno vložiti 17 mio. € v objekt, če bi ga želeli »revitalizirati«. Prosim da se obrazloži in argumentira (prosim za kopijo dokumentacije), kaj vse je v tej vrednosti zajeto oz. kako se je prišlo do te vrednosti. Če obstaja projektna dokumentacija prosim, da se le ta predloži, oz. da predložite dosedanje idejne projekte (osnutke) za klasirnico, kaj bi se naj zgodilo z njo. Po informacijah, bi naj Klasirnico uporabljal Premogovnik Velenje. Zanima me ali občini plačuje stavbno zemljišče, koliko.
ODGOVOR:
Februarja 2018 smo vam že odgovorili na zgoraj postavljena vprašanja in vam predložili dokumentacijo, s katero razpolagamo. Prilagamo kopijo Pogodbe o brezplačnem prenosu nepremičnine »Klasirnica«, sklenjene med Premogovnikom Velenje, d. d., in Mestno občino Velenje leta 2005. Še enkrat dajemo odgovore:
1. Mestna občina Velenje je še lastnica objekta »Klasirnica« - pogodba priložena
2. Mestna občina Velenje z objektom nima stroškov. Objekta nismo varovali. Elektrika je odklopljena, prav tako so odjavljene tudi vse komunalne storitve.
3. V tem trenutku je objekt zaprt in ni v uporabi.
4. Mestna občina Velenje je za namen možne revitalizacije objekta izvajala projekt INDU.PIK – modeli revitalizacije objektov industrijske kulturne dediščine. Projekt je bil sofinanciran iz Evropske unije (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006. V odgovoru februarja 2018 smo priložili dva obsežna dokumenta, ki sta nastala v okviru evropskega projekta:
- Končno poročilo projekta, ki vsebuje: Analizo kulturnovarstvenih značilnosti, Vrednotenje kulturnovarstvenih značilnosti ter Povzetek razvojnih značilnosti in usmeritve za oblikovanje revitalizacijskih posegov ter
- Idejno študijo: Modeli revitalizacije objektov industrijske kulturne dediščine, ki vsebuje analizo lokalnega okvira, predlagane modele revitalizacije, razvojne, finančne in pravne podlage za revitalizacijo ter umeščenost predlaganih modelov
5. Objekta Klasirnica trenutno ne uporablja nihče. Je pa Mestna občina Velenje leta 2013 s Premogovnikom Velenje sklenila pisni dogovor, s katerim je pooblastila Premogovnik Velenje, Premogovnik Velenje pa se je zavezal, da bo v imenu občine na lastne stroške pridobil ustrezno dovoljenje za rušitev in na lastne stroške porušil objekt. Občina se je zavezala, da bo predala objekt Premogovniku Velenje za rušenje in izpraznitev notranje tehnološke opreme,  prost najemnikov oz. uporabnikov. To je občina tudi storila. Občina je tudi z dogovorom soglašala in dovolila, da Premogovnik Velenje takoj po podpisu dogovora prične z demontažo in odstranitvijo tehnološke opreme znotraj objekta, na lastne stroške in s svojimi izvajalci in da uredi in krije zavarovanje delovišča. Premogovnik Velenje je z demontažo tudi pričel in v večji meri dela tudi končal.
Z dogovorom je bilo dogovorjeno, da bo Premogovnik Velenje pričel z rušitvijo »Klasirnice« najkasneje v 1. letu po preusmeritvi odvoza premoga na jašek NOP II.
Mestna občina Velenje z dogovorom ni imela nobenih stroškov. Premogovnik Velenje objekta ne uporablja, zato tudi ni zavezanec za plačilo NUSZ. Premogovniku Velenje je objekt predan izključno za potrebe rušenja, ko bodo izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

 

 

April

Marec

Januar

30. januar 2019
Zap. št. 4
Član sveta JOŽE HRIBAR je podal naslednje vprašanje:
Zanima me, če se da dobiti podatke, koliko je MO Velenje/Festival Velenje, namenila za glasbene prireditve v letu 2018. Zanima me razčlenjen podatek, po posameznih dogodkih in prireditvah.
ODGOVOR:
Glasbenih prireditev je bilo v Velenju v letu 2018 zelo veliko, zato omenjamo le največje koncerte. Koncert za mlade – MI2, 25. 5. 2018 – 6.500 evrov bruto, koncert ob prižigu praznične razsvetljave – Natalija Verboten z bandom – 2.847 evrov bruto, prihod dedka Mraza – Čuki z ozvočenjem – 4.053,90 evrov bruto in ETM – Nipek in Trkaj – 1.500 evrov bruto. Koncerta na Velenjski plaži (Sank Rock in Kampanel) v okviru Skoka v poletje smo organizirali skupaj z družbo Gorenje in gostincem MiaMia, ki sta poravnala honorarje za nastopajoče na dveh koncertih. Na koncertu ob dobrodelnem dogodku 42/42 (5. 10. 2018) na Titovem trgu so se glasbeni izvajalci odpovedali honorarju za dobrodelno ustanovo Mali vitezi. 3. 1. 2018 pa smo pripravili tudi županov novoletni sprejem – koncert v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega. Mladim velenjskim glasbenim umetnikom smo namenili honorar v višini 300 evrov za nastopajočega. Nekaj honorarjev za glasbene izvajalce smo izplačali tudi v okviru malo manjših dogodkov, odprtij, sprejemov, proslav, ki jih prvenstveno ne obravnavamo kot glasbene prireditve.
Od Festivala Velenje smo prejeli naslednje podatke:
Festival Velenje je v letu 2018 za izvedbo 63 koncertov za glasbene izvajalce namenil 79.653 EUR, in sicer:
- abonma Klub, 7 koncertov: 10.150 EUR,
- abonma Klasika, 5 koncertov: 8.150 EUR,
- jazz festival, 7 koncertov: 7.570 EUR,
- spremljevalni koncerti ob odprtjih in svečanostih, 7 koncertov: 4.470 EUR,
- Poletne kulturne prireditve, 18 koncertov: 22.830 EUR,
- koncert ob občinskem prazniku na trgu, 1 koncert: 13.159 EUR,
- Pikin festival, 7 koncertov: 4.326 EUR,
- Čarobni december: 11 koncertov: 8.998 EUR,
Vsi zneski so v bruto vrednostih.
V tem stroškovniku so zajeti stroški za glasbene izvajalce, brez tehnične izvedbe koncertov (odri, luč, ozvočenje, varovanje), promocije in ostalih spremljevalnih stroškov izvedbe.
Odgovore so pripravili v Kabinetu župana in na Festivalu Velenje.
 
28. januar 2019
Zap. št. 3
Član sveta ANDREJ VRBEC je podal naslednje pobude:
V zvezi ponovnega dviga nakupne cene toplotne energije:
Na začetku novembra  lani je bilo s strani s strani TEŠ sporočeno, da se bo povišala cena toplotne energije za namen daljinskega ogrevanja prebivalcev Šaleške doline. Cene za končne uporabnike gospodinjskega, poslovnega, ostalega ter industrijskega odjema v Šaleški dolini so takrat ostale nespremenjene. Letos januarja pa so s strani TEŠ sporočil, da se bo zopet povišala cena toplotne energije za namen daljinskega ogrevanja prebivalcev Šaleške doline. 
Občani so zaradi negotovosti nejevoljni in sprašujejo, ali namerava Komunalno podjetje tudi tokrat subvencionirati razliko podražitve, ter kaj bo storila MOV, da do takšnih podražitev več ne bo prišlo.
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje že dve leti opozarja na nepošten izračun cene toplotne energije, saj uporabniki storitev Komunalnega podjetja Velenje oz. končni uporabniki toplotne energije subvencionirajo ceno električne energije ter preko nakupa CO2 kuponov prispevajo sredstva v podnebni sklad, iz katerega se subvencionirajo okoljski projekti v Sloveniji. Breme podražitve cene toplotne energije poskušamo skupaj z občino Šoštanj v čim manjši meri prenesti na končne uporabnike – gospodinjstva, zato še danes, tako kot v preteklosti, subvencioniramo ceno toplotne energije.
Mestna občina Velenje lahko opozarja na nepošten izračun cene toplotne energije in uporabi vsa razpoložljiva pravna sredstva. Zato smo že 29. 3. 2017 na Agencijo za energijo posredovali zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, kjer smo zahtevali, da nam kot odjemalcu in kot družbeniku javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje, ki je distributer toplote distribucijskega sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline na območju lokalne skupnosti Velenje in Šoštanj, posredujejo celotno vlogo z vsemi prilogami podjetja TEŠ, za izdajo soglasja k izhodiščni ceni in izdano odločbo Agencije za energijo, z dne 7. 3. 2017, k izhodiščni ceni toplote.
Agencija za energijo in tudi Informacijski pooblaščenec, sta naši zahtevi le delno ugodila, zato je Mestna občina Velenje zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca sprožila upravni spor, v katerem je v celoti uspela. Upravno sodišče Republike Slovenije je Informacijskemu pooblaščencu zadevo vrnilo v ponovno odločanje z obrazložitvijo, da v konkretni zahtevi obstajajo močni in konkretni argumenti za razkritje zahtevanih informacij, ki predstavljajo dodano vrednost za širšo javnost, ne samo za uporabnike toplote, temveč tudi za širšo družbeno skupnost, kateri je v interesu transparentno poslovanje družbe v državni lasti (TEŠ).
Mestna občina Velenje je bila uspešna in konec februarja prejela Odločbo Informacijskega pooblaščenca v zadevi za dostop do informacij javnega značaja, s katero je bilo odločeno, da je Agencija za energijo dolžna Mestni občini Velenje v roku 31 dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati vlogo za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje ob pričetku izvajanja dejavnosti proizvodnje toplote kot regularni proizvajalec toplote. Ta rok poteče v ponedeljek, 1. 4. 2019.
Mestna občina Velenje bo tudi v prihodnje uporabila vsa razpoložljiva sredstva, da zaščiti končne uporabnike toplotne energije na območju Velenja.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.
 
27. januar 2019
Zap. št. 2
Član sveta MIHAEL LETONJE je podal naslednje pobude:
1. Občani Šercerjeve so mi posredovali obsežno razlago stanja parkirišč na Šercerjevi in okolici, ter posledično postavili veliko vprašanj (razlago in vprašanja vam pošiljam v priponki) in prosim, da mi (jim) odgovorite na vsa zastavljena vprašanja, ki so navedena v obrazložitvi, zlasti pa me zanima:
- Kdo vzdržuje in kdo je do sedaj vzdrževal te parkirne prostore in koliko je bila cena parkirišč v stečaju in koliko bo sedaj plačala občina novemu lastniku? Govori se namreč, da naj bi občina izgubila okoli 200.000,00 evrov. Kakšna je ali bo cena odkupa (parkirišče ali m² ali ?)? Ali je katera parcela oz. parkirišče že odkupljeno in katero.
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je parkirišča na nepremičninah ID znak parcel 964 1823/5, 964 1827/3, 964 1827/4, 964 1827/10 in 964 1827/11 kupila za 70.000,00 EUR (cca. 24 EUR/m2), nepremičnino 964 1863/19, ki v naravi predstavlja zelenico med večstanovanjskima blokoma ( Šercerjeva 7, 9, 11 in Šercerjeva 13) ter deloma nekaj parkirišč pa za 12.350,00 EUR ( cca. 4,80 EUR/m2). Glede cene parkirišč v stečaju pa je za odgovor pristojen stečajni upravitelj Vegrada.
Za vzdrževanje pa ima občina sklenjeno koncesijsko pogodbo, na podlagi katere koncesionar vzdržuje površine, ki so v njeni lasti. V konkretnem primeru koncesionar vzdržuje samo dovozno cesto na parkirišča (ID znak parcel 964 1836/1 in 964 1827/5). Vzdrževanje parkirišč  vključuje letno in zimsko vzdrževanje.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora in v Uradu za komunalne dejavnosti.
 
- Katera parkirišča oz. zemljišča bo po informaciji g. Morija v RTV prispevku (16.1.2019) sedaj občina odkupila.
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je že odkupila zemljišča s parkirišči na območju Šercerjeve, za odkup parkirišč v Šaleku pa potekajo razgovori s stečajno upraviteljico Vegrada v stečaju za odkup predmetnih nepremičnin.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.
 
- Kaj se je v dveh mesecih spremenilo, da je sedaj interes, prej ga pa ni bilo!
ODGOVOR:
Leta 2010, ko je bil uveden stečajni postopek nad Vegradom, smo z obvestilom za javnost (28. oktobra 2010) seznanili vse občanke in občane z možnostmi, ki jih imajo v okviru stečajnega postopka. Prav tako smo organizirali sestanek z upravniki večstanovanjskih objektov, kjer so bili prisotni predstavniki podjetij Habit, Linea in Turnšek, na katerem smo jih pozvali, da naj takoj pristopijo k aktivnostim za reševanje te problematike. Upravnikom sta bili predstavljeni dve možnosti. Lahko bi naredili prijavo v stečajno maso za priznanje izločitvene pravice na podlagi listin vsakega posameznega etažnega lastnika. Upravniki bi lahko prijavili tudi izločitvene pravice za tisto zemljišče, ki bi ga lahko opredelili kot pripadajoče zemljišče k stanovanjskemu bloku, če bi obstajale kakršnekoli listine glede stanovanjskih objektov, pripadajočih parkirišč in drugih površin, ki sodijo k stanovanjskim blokom (projekti, soglasja, gradbena dovoljenja, ipd.). Rok za te postopke je bil do 6. januarja 2011.
V letu 2018 so potekale javne dražbe, o katerih so bili s strani upravnikov blokov obveščeni tudi etažni lastniki stanovanj. V enem primeru so se dražbe etažni lastniki udeležili, v drugih primerih pa etažni lastniki te možnosti sploh niso izkoristili, čeprav je MOV pričakovala, da jo bodo in tako udejanili svoje interese po zagotovitvi parkirnih mest.
Tamkajšnji stanovalci so nas v začetku leta obvestili o nameri novega lastnika, ki želi s parkirišči predvsem tržiti oz. ustvarjati dobiček na račun tamkajšnjih stanovalcev. K rešitvi v dobrobit stanovalcev se prizadevamo tudi v Mestni občini Velenje, zato smo pristopili k odkupom, kar pa dolgoročno za ta obravnavana območja pomeni celostno parkirno ureditev z uvedbo modrih con.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.
 
- Kako se bo razdelilo parkirišče pred Šercerjevo 13-15-17 (trije lastniki: zasebnik, občina in TEŠ).
ODGOVOR:
MOV je večino predmetnih zemljišč že odkupila na podlagi uveljavljanja predkupne pravice, v nadaljevanju pa se bo na teh zemljiščih vzpostavil primeren režim parkiranja z modrimi conami.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.
 
- Kako bo z parcelami, ki so delno parkirišče, delno javna pot ali delno zelenica.
ODGOVOR:
Parcele so s strani MOV v večini že odkupljene.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.
 
- Kaj bo glede parkirišča, ki ga je leta 2007 v celoti investirala občina (Šercerjeva 13-15-17). Ali bo tudi tega, ki ga je investirala sama, odkupa od zasebnika, kljub temu, da je bil tam do leta 2007 v večini travnik.
ODGOVOR:
MOV je predmetna zemljišča odkupila na podlagi uveljavljanja predkupne pravice, v nadaljevanju pa se bo na tem območju vzpostavil primeren režim parkiranja z modrimi conami.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.
 
- V Velenju je še nekaj primerov, kjer so javna parkirišča (Aškerčeva, Šercerjeva, Jenkova, Tomšičeva…) v lasti zasebnikov ali gospodarski družb kot so Premogovnik, Gorenje, TEŠ itd. Ali se bo tudi za te pojavil interes občine šele, ko bodo te že v zasebnih rokah.
ODGOVOR:
S podjetji že tečejo pogovori glede možnosti pridobitve zemljišč.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.
 
- Kaj je z podzemno infrastrukturo, ki se nahaja na teh parcelah, je pa v lasti občine (na primer toplovod, vodovod itd.)?
ODGOVOR:
Infrastruktura je v lasti občin in v najemu našega javnega podjetja KPV (toplovod, kanalizacija, vodovod). To infrastrukturo vzdržuje in obnavlja Komunalno podjetje. Izjema so hišni priključki za katere morajo poskrbeti etažni lastniki. 
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.
 
Kdo je oz. še vedno vzdržuje omenjene površine (zasebnik ali občina).
ODGOVOR:
Kot smo zapisali že v enem od odgovorov zgoraj, je občina dolžna skrbeti za površine, ki so v njeni lasti. Za površine, ki niso v lasti občine morajo skrbeti njihovi dejanski lastniki. Izjema so parkirišča v zasebni lasti, ki bi bile vključene v modre cone. V tem primeru bi občina z lastniki parkirišč sklenila služnostno pogodbo na podlagi katere bi na teh parkiriščih uvedla sistem modrih con, v zameno za to pa bi prevzela skrb za letno in zimsko vzdrževanje parkirišč, vključno s cestnoprometno signalizacijo.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.
 
- Če bo občina uredila modre cone na parkiriščih na primer pred Kidričevo 55 ali Šercerjevo 13-15-17, za katere parkinge bo to veljalo, če pa so nekatera od njih delno ali v celoti na zemljišču TEŠ-a ali Gorenja !
ODGOVOR:
Kot smo že navedli v odgovoru zgoraj, z omenjenimi podjetji že tečejo pogovori glede možnosti pridobitve zemljišč.
 
2. Občina je tožila TEŠ, ker ni plačala dogovorjene odškodnine. Kako daleč je ta tožba?
ODGOVOR:
Tožba je v fazi dogovarjanja strank in možnosti poravnave.
Odgovor so pripravili v Pravni službi.
 
3. Ali imate kaj informacij oziroma koliko je resnice v tem, da naj bi v TEŠ kurili (oziroma naj bi jih v prihodnje) komunalne odpadke? V kolikor je na tem kaj resnice, vas sprašujem, kaj konkretno bo naredila občina Velenje, če do tega res pride?
ODGOVOR:
O morebitni nameri, da bi v Termoelektrarni Šoštanj kurili termično obdelane odpadke nismo seznanjeni oz. vemo tisto kar je bilo zelo posplošeno zapisano v medijih. V Mestni občini Velenje podpiramo zgolj tiste projekte, ki dodatno ne obremenjujejo našega okolja oz. imajo prednost tisti projekti, ki vplive na okolje razbremenjujejo. Tako bomo ravnali tudi v bodoče.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.
           
4. Lansko leto smo za občinski praznik zopet imeli Jeleno Rozgo. Zanima me, koliko je tokrat občina plačala nastop te pevke?
ODGOVOR:
Koncert ob občinskem prazniku je izvedel Festival Velenje. Podatki so prikazani pri vprašanju pod zaporedno številko 4.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

23. januar 2019
Zap. št. 1
Članica sveta ALEKSANDRA VASILJEVIĆ je podala naslednjo pobudo:
1. Stanovalci Jenkove 27 - 31 opozarjajo na razpokano cestišče pri blokih, ki je polno lukenj in predstavljajo nevarnost za vozila, kakor tudi za ostale udeležence v prometu. Prav tako opozarjajo na neurejena in neoznačena parkirna mesta ter pomanjkanje pločnikov in mestne razsvetljave. Prosim za preučitev možnosti sanacije omenjenega cestišča.
ODGOVOR:
Projektna dokumentacija za obnovo spodnje ceste od Jenkove 21-25  že vključuje tudi obnovo ceste vzdolž Jenkove 27-31. Podobno kot v spodnjem primeru bomo tudi v tem primeru imeli sestanek z  upravnikom objekta zaradi razdelitve stroškov obnove ceste s parkiriščem. Dogovor bo moral upoštevati, da bodo etažni lastniki morali financirati obnovo njihove komunalne infrastrukture in asfaltiranje parkirišča, medtem ko bo občina v celoti financirala obnovo ceste, vključno z robniki.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.