SI
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

Smart Commuting

SMART COMMUTING - Pametna dnevna mobilnost

Izraz dnevna mobilnost (angl. commuting) opisuje premagovanje razdalj v prostoru s strani posameznika ali skupine ljudi, pri čemer se njegovo oziroma njihovo stalno prebivališče ne spreminja – gre za vsakodnevne poti na delo ali v šolo. Najbolj pogost način premagovanja teh razdalj je v današnjem času osebni avtomobil, kar povzroča predvsem v mestih številne težave: prometni zastoji, onesnaževanje zraka, hrup, večje število prometnih nesreč itn. Široka uporaba osebnih avtomobilov je razširjena predvsem zaradi neustreznega prostorskega razvoja mest (suburbanizacija), neustrezno razvitih intermodalnih sistemov (možnost menjave načina prevoza na isti poti), slabo razvite železniške infrastrukture (Slovenija), kulturnih navad in podobnega.

Namen projekta je bila sprememba načina razmišljanja o izbiri prometnih sredstev in zagotovitev osnov trajnostnega načrtovanja prometa s pomočjo oblikovanja osnutka celostne prometne strategije na regionalni ravni. Celostno prometno načrtovanje postavlja v ospredje ljudi namesto avtomobilov in enakovredno obravnava vse načine mobilnosti: pešce, kolesarje, javni potniški promet in avtomobile. Projekt Smart Commuting je obravnaval izzive in priložnosti upravljanja dnevne mobilnosti na območju t. i.  funkcijskih regij (angl. Functional Urban Areas). Gre za območje, ki povezuje proizvodno različna območja v pokrajinsko zaokroženo enoto, navadno navezano na določeno centralno naselje ali pomembno prometnico. Funkcijska regija združuje torej kraje med katerimi poteka intenzivna dnevna mobilnost. V okviru projekta smo delili funkcijske regije na 2 skupini:  obalna in notranja (celinska) območja.

K sodelovanju pri spremembah politik in oblikovanju strateškega dokumenta je bila vključena tako javna uprava, gospodarstvo, šolstvo, prevozniki, zainteresirane skupine, nevladne organizacije in seveda javnost. Z različnimi skupnimi ukrepi kot so izdelava SWOT analize, oblikovanje institucionalne platforme na regionalni ravni, usposabljanje, pilotni ukrepi, je projekt osnova  za željene spremembe potovalnih navad prebivalcev. Prispeval je k razvoju bolj živahnim in okolijsko manj obremenjenim ter privlačnim funkcijskim regijam. Sodelovanje med partnerji projekta na evropski ravni (transnacionalno) je bil izveden kot učni proces in je vsakemu projektnemu partnerju omogočil učenje na podlagi dobrih in tudi manj uspešnih praks od drugod.

Projekt smo začeli izvajati s 1. 6. 2017 in je trajal do konca novembra 2020. Vodilni partner projekta je bila občina Rimini. Projektni konzorcij je sestavljalo še devet partnerjev iz šestih držav EU (Slovenija, Italija, Hrvaška, Madžarska, Avstrija in Češka).

Projekt SMART COMMUTING je bil sofinanciran s strani Evropske unije, iz programa Interreg CENTRAL EUROPE. Celotna vrednost projekta je bila 1.555.337 evrov. Vrednost projekta za Mestno občino Velenje je znašala 167.029 evrov, od tega je 85 % sofinancirala EU, 15 % pa Mestna občina Velenje.

 Za dodatne informacije se lahko obrnete na: 

TRANSNACIONALNA PUBLIKACIJA O PILOTNIH PROJEKTIH SMART COMMUTING (Transnational publication on Pilot actions for a smarter commuting)

Regijska celostna prometna strategija (funkcijska regija Velenja)

Video - Velenje ima tudi električna kolesa Bicy

Župan Bojan Kontič je preizkusil električno kolo
Župan Bojan Kontič je preizkusil električno kolo

Nadgradnja Bicy sistema z električnimi kolesi

Mestna občina Velenje je oktobra 2019 v okviru projekta Smart Commuting s štirimi električnimi kolesi in novima terminaloma na Bicy postajah pri občini in na Gorici nadgradila sistem izposoje mestnih koles Bicy (drugih pet električnih koles in dve novi postaji, s katerimi smo nadgradili sistem smo financirali iz drugih projektov). 

Vrednost investicije je za nakup štirih koles znašala 7.198 evrov, za dva terminala in štiri stebričke pa še dodatnih 13.664 evrov.

Video prikaza izposoje električnega kolesa Bicy (mp4 - 125 Mb)

Informacije o programu Interreg Srednja Evropa:

Program Interreg se je pričel izvajati leta 1990 kot temelj kohezijske politike EU. Program zagotavlja okvir za izvajanje skupnih ukrepov in izmenjav politik med akterji v različnih državah članicah. V več kot 25 letih se je program Interreg razvil in razširil, še posebej njegov proračun in fokus, in zajema tri različne vrste programov: čezmejni, transnacionalni in med-regionalni programi. V programskem obdobju, 2014-2020, je  bil predviden skupni proračun v višini 10,1 milijarde evrov za prednostne naložbe: od raziskav in inovacij, informacijske in komunikacijske tehnologije, konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, nizkoogljičnega gospodarstva, boja proti podnebnim spremembam, učinkovitosti okolja in virov, trajnostnega prometa, zaposlovanja in mobilnosti, socialne vključenosti, izobraževanja in usposabljanja ter boljše javne uprave.

Program Interreg Srednja Evropa je bil del programa Interreg transnacionalno sodelovanje (s skupnim proračunom 2,1 milijarde EUR). Njegov geografski obseg je zajemal Avstrijo, Hrvaško, Češko, Nemčijo, Madžarsko, Italijo, Poljsko, Slovaško in Slovenijo. Proračun programa Interreg Srednja Evropa je znašal 246 milijonov EUR, financiral pa je sledeče prioritete: inovacije za povečanje konkurenčnosti, nizkoogljične strategije, naravni in kulturni viri za trajnostno rast ter promet za boljšo povezavo.

DOGODKI

Konferenca 3. regijski izzivi – hitre linije
Vila Bianca, 30. september 2020

V Velenju je potekala 3. konferenca Regijski izzivi dnevne mobilnosti – hitre avtobusne linije. Na konferenci je mag. Bojan Žlender z Ministrstva za infrastrukturo predstavil hitre linije v Sloveniji. Povedal je, da so se v sektorju prometa od leta 2005 okoljske obremenitve povečale kar za 25,5 %, kar je zelo zaskrbljujoče. Prometni model za Slovenijo napoveduje, da se bo osebni promet do leta 2030 povečal za 36 % in tovorni promet za 65 %. Ob 36 % povečanju prometa mora Slovenija do leta 2030 za 9 % zmanjšati emisije toplogrednih plinov in zahteve se povečujejo še za dodatnih 5 %.

Z javnim avtobusnim linijskim prevozom naredimo letno 0,6 milijarde potniških kilometrov ali 5 % vseh potovanj. Za uresničitev okoljskih ciljev se mora delež prevozov z javnim potniškim prometom povečati najmanj za 20 %, da začnemo zmanjševati izjemno visok delež potovanj z osebnimi vozili  in približno 8 milijard potniških kilometrov, ki jih naredimo vsako leto.

Od leta 2016 se je javni potniški promet izboljševal. Povezali so vse prevoznike, železniške prevoze, avtobusne prevoze, za dijake in študente tudi mestne avtobusne prevoze. Uvedene so bile enotne vozovnice za vse uporabnike na pametni kartici, letos nameravajo to razširiti tudi na pametne telefone. Leta 2019 so bile uvedene hitre linije, ki povezujejo večja slovenska mest z Ljubljano. Pogoj za uvedbo hitre linije je bil, da je na relaciji vsaj tisoč dnevnih migrantov, želeli pa so tudi izboljšati regionalno povezanost. Hitre linije so bile uvedene predvsem za potrebe zaposlenih oseb pri prevozu na delovna mesta in nazaj domov, ki lahko sedaj čas med vožnjo veliko bolje izkoristijo, hkrati pa je tudi naše okolje bistveno razbremenjeno.

Potnik se odloča o uporabi javnega prevoza na podlagi različnih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši: čas potovanja od doma do cilja, v katerem je tudi čas poti do najbližjega postajališča, frekvenca voženj, udobje in zasebnost potovanja, cena potovanja in tveganja (npr. tveganja zaradi možnosti okužbe).

Maruša Goluža iz Geografskega inštituta, ZRC SAZU, je predstavila položaj Velenja v slovenskem prometnem sistemu. Statistični podatki kažejo, da je vsakodnevno v in iz Velenja več kot 3.000 voženj. In ker je Velenje tretje največje izvozno središče v Sloveniji, je dostopnost do njega ključnega pomena. Največ ljudi se iz Velenja vozi na delo v Ljubljano (več kot 1.000), sledi Celje in Šoštanj. V Velenje se jih največ vozi iz Šoštanja, Celja, Žalca in Koroške. 3. razvojna os bo zagotovo bistveno izboljšala pogoje za gospodarski razvoj in za vse, ki se dnevno vozijo iz Velenja in v Velenje, hkrati bo izboljšala konkurenčnost osebnega avtomobila, zato je potrebno veliko delati tudi na izboljšanju konkurenčnosti in privlačnosti javnega prevoza.

Svoje izkušnje s hitrimi linijami je na konferenci predstavil tudi Blaž Seražin iz podjetja Nomago, ki izvaja 8 hitrih linij, ki večja mesta povezujejo z Ljubljano. Najbolj zasedena je linija iz Nove Gorice v Ljubljano. Ena hitra linija pomeni teoretično 50 manj vozil na cesti, kar seveda pozitivno vpliva na okolje, pa tudi na uporabnike, ki se lahko med vožnjo sprostijo in čas izkoristijo za kaj drugega.

Peter Zajc iz RRA Koroška, d. o. o., Urbanistični inštitut Republike Slovenije je predstavil izkušnjo uporabnika, ki se z avtobusom pelje iz Koroške v Ljubljano. Iz Koroške naj bi se v Ljubljano vozilo 1.683 oseb, od tega jih je dve tretjini zaposlenih v zasebnem sektorju. Predstavil pa je tudi, kako zelo popularen je postal Štreknabus, ki kolesarje iz Velenja prepelje na Koroško. Lani so izvedli 1.200 prevozov, prepeljanih je bilo prb. tisoč koles, letos je Štreknabus zaradi epidemije začel voziti šele julija in je bilo posledično prevozov nekoliko manj kot lansko leto.

Po uradnem delu je sledila tudi diskusija vseh predavateljev in tudi udeležencev konference, na kateri so izmenjali izkušnje in dobre prakse.

Mestna občina Velenje je partner v projektu Smart Commuting in s številnimi aktivnostmi si prizadevamo za bolj trajnostni razvoj Velenja in širše regije. Maja 2018 smo občine, zaposlovalci, javne ustanove in drugi ključni akterji na področju prometa in mobilnosti v Velenju in njegovi funkcijski regiji podpisali Zavezo o sodelovanju na področju trajnostne mobilnosti. Med drugim smo se takrat zavezali, da se bomo srečevali na letnih konferencah in danes je tako potekala že tretja konferenca. Razvoj, podpora in izvedba ukrepov trajnostne mobilnosti so pomembne teme današnjega časa. Zanje smo odgovorni vsi, prispevale pa bodo predvsem k bolj kakovostnemu življenjskemu okolju in zadovoljstvu prebivalcev.

Projekt “Smart Commuting” je v višini 85 % sofinanciran iz programa Interreg Srednja Evropa. Glavni cilj projekta je poiskati nove rešitve za izzive dnevne mobilnosti za bolj trajnostni razvoj mest. Regijsko celostno prometno strategijo smo razvili na območju občin Velenje, Slovenj Gradec, Mislinja, Dobrna, Celje, Žalec, Polzela, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje in Nazarje. V Velenju pa smo kot pilotni projekt v sistem Bicy uvedli električna kolesa.

GRADIVO S KONFERENCE (pdf, 2 Mb)

Predstavitev pilotnih projektov razvitih pri projektu Smart Commuting
Vila Bianca. 30. september 2020

V Vili Bianci smo pripravili pilotne projekta, ki so nastali v okviru projekta Smart Commuting. Razvoj, podpora in izvedba ukrepov trajnostne mobilnosti so pomembne teme današnjega časa. V Velenju smo kot pilotni projekt v sistem Bicy uvedli električna kolesa, v Riminiju so se osredotočili na prevoze s kolesi in na skupne prevoze več oseb z enim avtom, Hranice so s pilotnim projektom skušale najti povezave med avtocesto in prevozi s kolesom, Weiz je iskal rešitve, kako povečati uporabo železniških povezav, Zadar je raziskoval, kako izboljšati mobilnost v mestu s kombiniranimi avtobusnimi prevozi in čolni, Szolnok pa je izdelal strategijo, s katero želijo zmanjšati vpliv javnega prevoza na okolje tudi z uporabo alternativnih goriv.

Mestna občina Velenje je oktobra lani nadgradila sistem izposoje mestnih koles Bicy z električnimi kolesi. 57 klasičnim kolesom v sistemu Bicy se je pridružuje 9 električnih. Dve novi postaji s šestimi stebrički se nahajata pred OŠ Šalek in pri Konjeniškem klubu Velenje, po dva nova stebrička pa stojita pred mestno hišo ter na Gorici. Vzpostavili smo tudi novo aplikacijo za spremljanje razpoložljivosti koles na postajah. Za investicijo smo pridobili sofinanciranje iz treh evropskih razpisov. Iz sredstev razpisa Trajnostna mobilnost in turizem na kolesih, ki je v 85 odstotkih sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, smo postavili dve novi Bicy postaji pri OŠ Šalek in Konjeniškem klubu Velenje, ki sta namenjeni izključno električnim kolesom. Nova terminala za izposojo električnih koles in dva nova stebrička na postajah pred mestno hišo in na Gorici ter štiri nova električna kolesa smo dodali v sklopu projekta Smart Commuting, v 85 odstotkih sofinanciranega iz programa Interreg Srednja Evropa. Projekt Chestnut, ki je bil v 85 odstotkih sofinanciran iz programa Interreg Podonavje, pa je omogočil nakup še petih električnih koles, postavitev nove postaje pri OŠ Antona Aškerca in razvoj aplikacije za pametne telefone, ki omogoča spremljanje števila koles na postajah.

Mestna občina Velenje je partner v projektu Smart Commuting in s številnimi aktivnostmi si prizadevamo za bolj trajnostni razvoj Velenja in širše regije. Maja 2018 smo občine, zaposlovalci, javne ustanove in drugi ključni akterji na področju prometa in mobilnosti v Velenju in njegovi funkcijski regiji podpisali Zavezo o sodelovanju na področju trajnostne mobilnosti. Med drugim smo se takrat zavezali, da se bomo srečevali na letnih konferencah in danes je tako potekala že tretja konferenca. Razvoj, podpora in izvedba ukrepov trajnostne mobilnosti so pomembne teme današnjega časa. Zanje smo odgovorni vsi, prispevale pa bodo predvsem k bolj kakovostnemu življenjskemu okolju in zadovoljstvu prebivalcev.

Projekt “Smart Commuting” je v višini 85 % sofinanciran iz programa Interreg Srednja Evropa. Glavni cilj projekta je poiskati nove rešitve za izzive dnevne mobilnosti za bolj trajnostni razvoj mest. Regijsko celostno prometno strategijo smo razvili na območju občin Velenje, Slovenj Gradec, Mislinja, Dobrna, Celje, Žalec, Polzela, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje in Nazarje. V Velenju pa smo kot pilotni projekt v sistem Bicy uvedli električna kolesa.

Srečanje v Velenju
Srečanje v Velenju
SREČANJE PARTNERJEV PROJEKTA V VELENJU

Vila Bianca, 12.-13. november 2019

V torek in sredo, 12. in 13. novembra, je v Velenju potekalo srečanje partnerjev v okviru projekta Smart Commuting. Predstavniki iz šestih držav: Slovenije, Italije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Češke smo na njem analizirali aktivnosti, ki jih v sklopu projekta izvajajo posamezni partnerji in dorekli načrte za prihodnje. Sodelovanje med partnerji projekta na evropski ravni vsakemu projektnemu partnerju omogoča učenje na podlagi dobrih in tudi manj uspešnih praks od drugod. Partnerjem smo predstavili tudi nekaj znamenitosti našega mesta. Ogledali so si Muzej Velenje na Velenjskem gradu in se sprehodili po mestnem središču, kjer jim je turistična vodnica predstavila razvoj Velenja, njegovo zgodovino, posebnosti in vizijo za prihodnje. Ogledali so si tudi postajo za električna kolesa Bicy, ki se nahaja pred mestno hišo.

Konferenca
REGIJSKI IZZIVI DNEVNE MOBILNOSTI
Vila Bianca – Velenje, 16. 5. 2019

Ko so predstavniki ključnih akterjev na področju prometa in mobilnosti v Velenju ter njegovi funkcijski regiji maja lani podpisali Zavezo o sodelovanju na področju trajnostne mobilnosti, so si med drugim zadali, da se bodo redno srečevali in raziskovali dobre prakse na področju spodbujanja bolj trajnostne mobilnosti. Zato je Mestna občina Velenje kot partner v projektu Smart Commuting izvedla 2. konferenco deležnikov z naslovom Regijski izzivi dnevne mobilnosti. Potekala je v četrtek, 16. maja, med 10. in 12. uro v vili Bianci, glavna tema konference pa je bila intermodalnost kot eden najbolj učinkovitih načinov spodbujanja opuščanja avtomobilov za vsakodnevno premagovanje razdalj od doma v službo, šolo in po opravkih.

Na konferenci so gostovali izvajalci dobrih praks s področja intermodalnosti. Aleš Rupreht in Peter Zajc iz Regionalne razvojne agencije za Koroško sta predstavila izkušnje projekta Transborders na področju izboljšanja ponudbe čezmejnega javnega potniškega prometa na Koroškem. Osredotočila sta se na kombinacijo javnega potniškega prometa s kolesarjenjem, ki sta jo uvedli pilotni aktivnosti Poletni kolesarski vlak in Štrekna bus. Robert Novak iz Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj pa je predstavil dosedanje sadove projekta CityWalk, v okviru katerega so na Ptuju že izvedli več ukrepov za spodbujanje pešačenja v mestu. V diskusiji, ki je potekala v drugem delu konference, so se udeleženci strinjali, da predstavljena projekta navdihujeta tudi druge lokalne skupnosti in regije za spodbujanje intermodalnosti. Opozorili pa so, da je za dolgoročno učinkovito izvajanje ukrepov za spodbujanje bolj trajnostne dnevne mobilnosti potrebna stabilna finančna podpora, sodelovanje javne uprave in gospodarstva, večji posluh zaposlovalcev za uvajanje spodbud ter spremembe navad pri delavcih, predvsem pa zaostrovanje pogojev za uporabo avtomobila v mestih.

Aktivnosti projekta za spodbujanje bolj trajnostne dnevne mobilnosti Smart Commuting, v 85 odstotkih sofinanciranega iz programa Evropske unije Interreg Srednja Evropa, se bodo še nadaljevale. V Mestni občini Velenje že izvajamo več ukrepov, ki so financirani iz različnih virov. Trenutno najbolj intenzivno izboljšujemo pogoje za kolesarjenje. Uredili bomo novih 20 kilometrov kolesarskih povezav po mestu in številna kolesarska parkirišča, tudi pokrita. Opremili jih bomo s števci in orodjem za popravilo koles. Širili bomo sistem za izposojo koles Bicy in mu dodali električna kolesa. Širitev mestnega kolesarskega omrežja bomo podrobneje predstavili 12. junija. Pripravljamo se tudi na prenovo linij brezplačnega mestnega avtobusa Lokalca. Sicer pa bomo še naprej vodili projekt Smart Commuting, deležnike vključevali v pilotne aktivnosti in prirejali srečanja, na katerih bomo drug drugega spodbujali k uvajanju dobrih praks pa področju bolj trajnostne dnevne mobilnosti. Tako bomo konferenco na temo regijskih izzivov dnevne mobilnosti ponovno priredili prihodnje leto.

Seminar
ČAS JE ZA UKREPE – OD CILJEV DO UKREPOV REGIJSKE CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE
Vila Bianca – Velenje, 13. 3. 2019

1.   Namen in zasnova delavnice
Delavnica je bila tretja v seriji treh delavnic, ki so bile med seboj vsebinsko povezane. Prva delavnica je bila namenjena identifikaciji ključnih prometnih izzivov na ravni Velenjske funkcijske regije. Druga delavnica je bila namenjena oblikovanju krovnega cilja in strateških ciljev CPS. Tretja delavnica je bila namenjena oblikovanju osnutka akcijskega načrta ukrepov, skladnih s strateškimi cilji CPS. Povabljeni so bili predstavniki občin iz funkcijske regije, predstavniki regionalnih agencij, zbornic in zvez, zaposlovalcev, šol ter dijakiŠolskega centra Velenje.

2. Potek delavnice
Osnutki ukrepov, ki so jih predlagali udeleženci delavnice so bili strokovno nekoliko preoblikovani ter razporejeni glede na steber mobilnosti, na katerega se nanašajo. Stebri mobilnosti in oblikovani cilji so:

Steber motorni promet: Racionalnejša uporaba avtomobilov

  1.  Manj voženj z avtomobili na kratke razdalje
  2.  Manj poškodovanih v prometnih nesrečah
  3.  Manj prometnih zastojev
  4.  Manj težav s parkiranjem avtomobilov
  5.  Več deljenja prevozov
  6.  Večji delež e-avtomobilov
  7.  Manj cestnega tovornega prometa
  8.  Manjši delež potovanj na delo z avtomobilom

 Steber javni potniški promet: Več voženj z JPP

  1. Več novih uporabnikov JPP
  2. Večji delež potovanj v šolo in službo z JPP
  3. Več možnosti kombiniranja različnih sredstev JPP med sabo
  4. Dvig konkurenčnosti JPP

Steber kolesarski promet: Več potovanj s kolesom

  1. Večji delež potovanj v šolo in službo s kolesom
  2. Več udobnih in varnih kolesarskih povezav
  3. Dvig ozaveščenosti o varnosti in pozitivnih učinkih kolesarjenja na zdravje
  4. Več spodbud uporabi kolesa s strani delodajalcev

 Steber hoja: več krajših poti opravljenih peš

  1. Večji delež poti v šolo in službo opravljenih peš
  2. Več varnih in udobnih peš povezav
  3. Izboljšanje dostopnosti postaj JPP in intermodalnih prestopnih točk za pešce

Akcijski načrt, pripravljen na podlagi delavnice je lahko eden izmed virov za končno obliko akcijskega načrta. Vsekakor je predlagane ukrepe nujno strokovno ovrednotiti predvsem v smislu izvedljivosti in doprinosa k doseganju zastavljenih ciljev. Končno obliko akcijskega načrta bi bilo smiselno poslati udeležencem delavnice s pojasnilom, kako je bil oblikovan in kateri predlogi ukrepov si bili upoštevani, kateri ne in zakaj ne. Predvsem pa je smiselno udeležencem pojasniti, kako je njihova udeležba v delavnici, delavnicah, doprinesla k boljšemu regijski Celostni prometni strategiji.  

Izbrani ukrepi so razporejeni spodaj v obliki akcijskega načrta:

seminar
TRAJNOSTNO MOBILNA REGIJA
Vila Bianca – Velenje, 18. 9. 2018 in 27. 11. 2018

Namen delavnice je bil opredeliti ključne izzive Velenjske funkcionalne regije iz področja mobilnosti. Ključni izzivi, ki so jih udeleženci na delavnici identificirali so:

  • Slabe avtobusne povezave (problem med vikendi, neusklajen vozni red, neuporaben JP za turiste (21). 
  • Preveč tovornega prometa v naseljih (12).
  • Slabe kolesarske povezave na regionalni ravni (8).
  • Premalo investicij v vzdrževanje cest (8).
  • Premalo investicij v železnice (7).
  • Slab javni potniški promet na ravni regije (7).

Druga delavnica je bila namenjena oblikovanju predlogov krovnega cilja in strateških ciljev Celostne prometne strategije Velenjske urbane regije. Povabljeni so bili predstavniki občin iz regije, predstavniki regionalnih agencij, zbornic in zvez, zaposlovalcev, šol ter dijakiŠolskega centra Velenje

Krovni cilj,ki so ga udeležnci predlagali predstavlja zmanjšanjedeleža z avtomobilom opravljenih poti na delo in/ali v šolo za 21 %. Ob tem bi se povečala uporaba JPP za 5 %, kolesa za 6,4 %, medtem ko bi delež poti na delo in/ali v šolo opravljen v obliki hoje ostal enak – na 20 %. Kaže se predvsem premik iz avtomobila na kolo in javni potniški promet.

Spodaj so po stebrih mobilnosti ločeni predlogi strateških ciljev, ki so jih poudarili udeleženci delavnice oziroma so se pojavljali v različnih skupinah:

Motorni promet:

  • Zapiranje mestnih središč za promet.
  • Restriktivna prometna politika.
  • Izposoja, deljenje in souporaba avtomobilov.
  • P+R parkirišča.
Javni potniški promet
  • Uvedba novih linij in večja frekvenca prevozov. 
  • Integracija vozovnic. 
  • Uvedba rumenih pasov za hitrejše potovanje avtobusov. Kolo: – Izboljšanje kolesarske infrastrukture na ravni regije. – Izposoja koles, tudi električnih. – Promocija in ozaveščanje o pozitivnih učinkih kolesarjenja. – Spodbujanje kolesarjenja s strani delodajalcev. Hoja: – Izgradnja nove atraktivne infrastrukture za hojo in izboljšanje peš dostopov do postaj JPP. – Promocija hoje, še posebej na ravni osnovnih šol.
Kolo

  • Izboljšanje kolesarske infrastrukture na ravni regije.             
  • Izposoja koles, tudi električnih.
  • Promocija in ozaveščanje o pozitivnih učinkih kolesarjenja. 
  • Spodbujanje kolesarjenja s strani delodajalcev. Hoja: – Izgradnja nove atraktivne infrastrukture za hojo in izboljšanje peš dostopov do postaj JPP. – Promocija hoje, še posebej na ravni osnovnih šol.
Hoja

  • Izgradnja nove atraktivne infrastrukture za hojo in izboljšanje peš dostopov do postaj JPP.
  • Promocija hoje, še posebej na ravni osnovnih šol.

    Konferenca 
    Regijski izzivi dnevne mobilnosti 
    Vila Bianca - Velenje, 24. 5. 2018 ob 9.45 

    Mestna občina Velenje je v okviru projekta Smart Commuting pripravila prvo konferenco predstavnikov javne uprave, gospodarstva, zdravstva, šolstva, turizma, javnih zavodov in drugih deležnikov, ki tvorijo prometni sistem v občinah Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mislinja, Slovenj Gradec, Dobrna, Mozirje, Polzela, Nazarje, Celje in Žalec. Na konferenci z naslovom Regijski izzivi dnevne mobilnosti, ki je v četrtek, 24. maja, potekala v Vili Bianci je 29 deležnikov iz vseh 11 občin podpisalo Zavezo o sodelovanju na področju trajnostne mobilnosti. Mestna občina Velenje bo v sklopu projekta Smart Commuting, ki je v 85 odstotkih sofinanciran iz programa Evropske unije Interreg Srednja Evropa, jeseni izvedla še izobraževalni seminar. 

    S podpisom Zaveze o sodelovanju na področju trajnostne mobilnosti so se župani občin ter predstavniki podjetij in zavodov zavezali k izvajanju aktivnosti, ki bodo pripomogle k bolj trajnostni mobilnosti v regiji. Tako bodo pripravljali redne letne konference med župani in deležniki, ki so glavni generatorji prometnih tokov. Pripravljali in objavljali bodo informacije na digitalni platformi, ki bo pripravljena v sklopu projekta Smart Commuting. Udeleževali se bodo seminarjev, ki bodo potekali v sklopu projekta. Podpisniki bodo neprekinjeno medsebojno sodelovali z namenom zagotavljanja trajnostne mobilnosti na območju regije ter sodelovali tudi pri izvajanju pilotnih ukrepov, ki so načrtovani znotraj projekta Smart Commuting in v drugih projektih podpisnikov.

    Da bi deležnike in druge udeležence konference spodbudili k skupnemu iskanju in izvajanju novih rešitev za boljše načine vsakodnevnih prevozov na delo in v šolo smo pripravili tudi predavanja strokovnih gostov. Predstavili so projekt in načrtovane aktivnosti, izzive v regiji na področju dnevne mobilnosti, priložnosti na področju parkirne politike in zmanjševanja motorizacije ter dobre prakse s področja spodbujanja otrok k uporabi zelenih prevoznih sredstev za pot v šolo z elektronskim evidentiranjem koles, skirojev, rolk in urbanih koles.

    Seminar
    Dnevna mobilnost - Pametne rešitve,
    Vila Bianca - Velenje, 22. 3. 2018

    Izzive, ki jih prinaša dnevna mobilnost, bomo reševali s skupnimi močmi

    V lanskem letu je Mestna občina Velenje sprejela celostno prometno strategijo na občinski ravni in v sodelovanju z bližnjimi občinami že začela izvajati nekatere ukrepe za spodbujanje trajnostne mobilnosti predvsem pri vsakodnevnem premagovanju razdalj med domom in službo ali šolo – t. i. dnevni mobilnosti (angl. commuting). Ker relacije dnevne mobilnosti velikokrat potekajo skozi več občin, pa je za učinkovito blaženje in odpravljanje posledic vse pogostejše uporabe avtomobilov za prevoze na delo ali v šolo (denimo prometni zastoji, onesnaževanje zraka, hrup, večje število prometnih nesreč) potrebno sodelovanje različnih deležnikov na regionalni ravni, ki tvorijo prometni sistem.

    Zato je Mestna občina Velenje pristopila k projektu Smart Commuting, v 85 odstotkih sofinanciranega iz programa Evropske unije Interreg Srednja Evropa, ki ga bo v sodelovanju z devetimi partnerji iz šestih držav izvajala med leti 2017 in 2020. V okviru projekta bo pripravila celostno prometno strategijo na območju centralnega naselja v funkcijski regiji (Velenje) in okoliških krajev (Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mislinja, Slovenj Gradec, Dobrna, Mozirje, Polzela, Nazarje, Celje in Žalec), med katerimi poteka intenzivna dnevna mobilnost. Cilji projekta so tudi vzpostaviti institucionalno platformo za izmenjevanje znanj in izkušenj med različnimi deležniki, ki tvorijo prometni sistem, nadgraditi avtomatizirani sistem za izposojo koles Bicy z električnimi kolesi ter pripraviti transnacionalno strategijo.

    Da bi zbrala kar največ idej za ukrepe, s katerimi bo odpravljala negativne posledice dosedanjih načinov prevozov na relacijah dnevne mobilnosti ter poskrbela za bolj trajnostno dnevno mobilnost v prihodnje, je priredila seminar DNEVNA MOBILNOST – PAMETNE REŠITVE?. Na seminarju je predstavnikom javne uprave, gospodarstva, šolstva, zdravstva, regionalne razvojne agencije in prevoznikov predstavila prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, ki so povezane z načini vsakodnevnih prevozov na delo in v šolo, v razpravo pa je dala predlagane ukrepe za izboljšanje aktualnega stanja. Največja slabost, ki sta jo iz analize aktualnega stanja na področju dnevne mobilnosti izpostavila raziskovalna partnerja v projektu (tehniški univerzi na Dunaju in v Benetkah), je pretežna in naraščajoča uporaba avtomobila, kar povzroča večje onesnaževanja zraka, več hrupa, prometnih nesreč in zastojev. Po drugi strani pa primernih alternativ avtomobilu kot prevoznemu sredstvu na poteh dnevne mobilnosti v funkcijski regiji ni. Javni potniški promet je za vsakodnevne prevoze neučinkovit zaradi daljšega potovalnega časa, neustreznih povezav in dokaj visokih stroškov. V skladu z globalnim trendom pa je opaziti tudi višanje motorizacije v regiji. Prednost pri procesih za spodbujanje bolj trajnostne mobilnosti pa je veliko število podjetij v Velenju, ki zaposlujejo ljudi iz okoliških krajev, zato se ponuja priložnost za vplivanje na njihove potovalne navade v sodelovanju z delodajalci. Udeleženci seminarja so razmišljali tudi o predlaganih ukrepih (izdelava in revizija mobilnostnih načrtov, ozaveščanje o vplivih aktivne mobilnosti na zdravje, deljenje prevozov, organiziranje prevoza za zaposlene oz. izboljšanje mreže javnega potniškega prometa, vzpostavitev parkirišča za kolesa in tušev v podjetjih in šolah), v okviru katerih vidijo veliko priložnosti za spodbujanje bolj trajnostne mobilnosti.

    Udeleženci seminarja verjamejo, da lahko z ustreznimi ukrepi, povezovanjem občin z gospodarstvom ter ob podpori ministrstev in drugih državnih institucij poskrbijo za hitrejšo, bolj učinkovito, varnejšo ter okolju prijaznejšo dnevno mobilnost in s tem za trajnostni razvoj mest ter boljšo kakovost našega vsakodnevnega življenja. Mestna občina Velenje pa bo do naslednje prireditve v okviru projekta Smart Commuting (konference županov, ki bo potekala 24. maja), uskladila zavezo o sodelovanju pri iskanju in izvajanju teh ukrepov, ki jo želi podpisati z različnimi deležniki.