SI

Naravna dediščina

Velunja peč - Ob magistralni cesti Velenje - Sl. Gradec

Ob magistralni cesti Velenje-Slovenj Gradec se desno nad Vegradovim kamnolomom skriva v gozdu izredno lep naravni most, visok okoli 10 m. V njegovih stenah je voda izoblikovala 4 kraške jame, globoke od 11 do 30 m. Potok je pod mostom ustvaril 5- in 7-metrska slapova. Bajka pravi, da je izvir vode zdravilen, v njem pa se kopajo vile.
Karta lokacije  

Park ob Škalskem jezeru

Zanj je značilna pestrost življenjskih prostorov (tako vodnih kot kopenskih). Park je nastal kot posledica odkopavanja premoga. Različni življenjski prostori, kot so jezero, močvirja, mlake, grmišča, gozd, travniki, sadovnjaki in ruderalno območje nudijo pogoje za naselitev številnih živalskih in rastlinskih vrst. Na tem območju so zasledili okoli 120 vrst ptic oziroma 30 % vseh znanih v Sloveniji, med katerimi je kar 29 vrst ogroženih. Okoli 52 vrst ptic na tem območju gnezdi, 56 vrst pa tu prezimuje ali se zadržuje na preletu. Preko Škal in okoliških jezer poteka pomembna selitvena pot. To pričajo tudi predstavniki nekaterih redkih vrst, kot so npr.: črnovrati ponirek, veliki kormoran, rjava čaplja, tatarska žvižgavka, raca žličarka in druge, ki so jih opazili na Velenjskem jezeru. V Škalah je bilo registriranih šest vrst predstavnikov red ujed, ki sodi med najbolj ogrožene. Prvenstvena vloga parka je v naravovarstveni vzgoji in izobraževanju, hkrati pa park nudi dobre in zanimive rekreacijske možnosti.

Soteska Hude luknje - Ob magistralni cesti Velenje - Sl. Gradec

Na severovzhodnem robu Šaleške doline, kjer reka Paka med strmimi bregovi Tisnika in Pečovnika prebije apnenčasto gmoto, se v najožjem delu soteske skriva Huda luknja. Do nje pridemo po magistralni cesti iz Velenja proti Slovenj Gradcu. Tisnik prepreda okoli 1,6 km odkritih rovov in podzemnih jam z izredno bogatim podzemnim svetom. Področje Tisnika velja v Sloveniji za kraški svet z največjim številom podzemnih objektov na kvadratni kilometer. V jamah si je v preteklosti iskal zavetje jamski medved.

Soteska Hude luknje je zaradi posebne lege in temu primernih ekoloških razmer botanično izredno zanimiva. Tu so znana rastišča nekaterih rastlin, ki običajno uspevajo v submediteranskem flornem območju, ter rastlin, ki so sicer značilne za Alpe in so ostanki ledene dobe. Na nedostopni skali za vhodom v Hudo luknjo raste endemit kortuzovka (Cortusa matthioli), ki jo lahko najdemo v Sloveniji le še na Uršlji gori. Skromnim življenjskim pogojem v jamah so se prilagodile nekatere živali. V Hudi luknji so prvič našli pajka (Troglophyphantes diabolicus). Posebnost je tudi komaj vidni, dvamilimetrski hrošček Aphaobiella tisnicensis, ki je dobil ime po Tisniku. Ponikva prinaša iz objema teme Hude luknje prosojne, bočno sploščene rakce - postranice (Niphargus scopicauda). Kupi iztrebkov nas opozarjajo na prisotnost netopirjev.

Jama Huda luknja predstavlja sedanjo vodno pot potoka Ponikve skozi Tisnik. Med raziskovanjem jame so našli nekaj fragmentov črepinj, kosti in antični novec. Turistično je bila jama prvič odprta leta 1895, nazadnje pa leta 1995 in si jo je pod vodstvom možno ogledati.

Medvedji rov - V jami Huda luknja

V jami Huda luknja se na levi strani nad Prpičevim previsom, v višini okoli 25 m, odpre čudovit Medvedji rov, ki pa je obiskovalcem težje dostopen. Rov je dolg okoli 800 m in izredno prostoren; v njem so med izredno lepimi kapniškimi oblikami naplavljeni kupi kosti jamskega medveda.

Na dnu soteske Hude luknje so ugodni temperaturni in vlažnostni pogoji za uspevanje alpskih rastlin. V skalnih razpokah lahko med drugim najdemo tudi dvocvetno vijolico (Viola biflora), marjetičastolistno nebino (Aster bellidiastrum), skorjasti kamnokreč (Saxifraga crustata), skale pa obrašča planinski srobot (Clematis alpina).

Na višjih nedostopnih skalnih policah uspeva lepi jeglič (Primula auricula), medtem ko so skalna pobočja prekrita s pisano vilovino (Sesleria varia).
Kot botanično osebnost velja omeniti trilistno valdštajnijo (Waldsteinia ternata subsp. Trifolira), ki uspeva na manjši površini na dnu soteske Hude luknje. V Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije je uvrščena v kategorijo redkih vrst.

Jama Špehovka - V bližini Hude luknje

Jama leži v Tisniku, približno 30 minut hoje od Hude luknje, ob Šaleški transverzali. Ta jama je arheološko najbolj zanimiva v jamskem sistemu Tisnika. Prva izkopavanja so bila že leta 1934, zadnja pa leta 1990. Odkrili so orodje človeka iz stare kamene dobe, izmed 226 kamenih najdb in nekaj koščenih artefaktov sta edinstveni koščena konica in dve harpuni. Znamenitost jame je lep medvedji obrus, kjer so vsi jamski medvedi drgnili svoj kožuh.

Jama Pilanca - 100 m nad Hudo luknjo

Približno sto metrov nad Hudo luknjo leži jama Pilanca, ki ima najlepši vhod izmed vseh jam na Tisniku. Velja za delno raziskano, vendar arheološko najbolj zanimivo jamo. Krasijo jo lepi kapniki. Ob vhodu so med drugo svetovno vojno izkopali črepinje prostoročno izdelane keramike, kosti jamskega medveda in rimsko fibulo iz 2. stoletja.

Vranja peč - V Ložnici pri Šentilju / Velenje

Odkrijemo jo v Ložnici pri Šentilju, v bližini kmetije Vranjek. V apnenčastem hrbtu je voda izoblikovala več kraških objektov, med katerimi je najbolj zanimiva jama v obliki črke S in dolžini ok. 60 m. Nad vhodom v jamo je zanimiv, ok. 14 m visok skalni mož.