Na tej strani so objavljena vprašanja in pobude svetnic in svetnikov Mestne občine Velenje ter odgovori Uprave Mestne občine Velenje, za mandatno obdobje 2017-2018.

2018

7. november 2018
Zap. št. 261
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednja vprašanja in pobudo:

1. Pred dnevi sem na sprehodu opazil, da je ovinek na Zidanškovi 3 oster in da bi lahko imela interventna vozila težave pri uvozu/izvozu. Danes pa mi je to potrdil eden od stanovalcev, ki je opazoval reševalno vozilo, ki je imelo velike težave, ko je zapeljalo iz Tomšičeve proti Zidanškovi (sicer po enosmerni ulici). Dajem pobudo, da gresta projektant in odgovorni na MOV preveriti situacijo, da se lahko še pred asfaltiranjem uredi ta ovinek (predlog občana je bil, da bi bilo morda dovolj, če se umakneta dva robnika na vsaki strani).
ODGOVOR:
Projekt, na podlagi katerega se izvajajo dela, je narejen v skladu s pravili projektiranja, kjer so upoštevani tudi zavijalni radiji cestnih priključkov. Širina ceste se bo iz obstoječih 3 metrov razširila na 3,5 metra, posledično bodo večji tudi zavijalni radiji.
Kljub temu smo vključevanje oz. priključek preverili tudi na terenu, z vozilom, ki ima 3,2 metra medosno razdaljo. Problemov ni bilo.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

16. oktober 2018
Zap. št. 260
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednja vprašanja in pobudo:

1. Ali bo svet MO Velenje seznanjen s ponudbo in razpisno dokumentacijo, ki jo je Premogovnik Velenje podal za prodajo stare elektrarne. Kakšno je stališče župana ali ima MO Velenje interes za nakup?
ODGOVOR:
Objekt Stara elektrarna, ki ima zgodovinsko vlogo v razvoju energetike v Šaleški dolini in Sloveniji, stoji na območju starega jaška Škale, v neposredni bližini Poslovne cone Stara vas in predvidene trase hitre ceste. Stara elektrarna se ponaša z odlično modernistično industrijsko arhitekturo in ima status nepremične kulturne dediščine. Zaradi višin med etažami objekt omogoča pridobitev večjih kvadratur.
S strani občine je že več let obstajal interes, da bi se objekt Stara elektrarna obnovil in ponudil nove zanimive vsebine. Pred desetletjem je Mestna občina Velenje prijavljala obnovo objekta skupaj s Premogovnikom Velenje na norveški finančni mehanizem, a projekt ni bil sprejet. Predviden je bil Center energije, v sodelovanju s Fakulteto za energetiko. Ker so stroški obnove objekta ocenjeni kot zelo visoki, investicija brez pridobitve nepovratnih evropskih sredstev ni možna. Tako že ves čas intenzivno spremljamo evropske razpise za morebitno obnovo objekta s pridobitvijo sofinanciranja evropskih nepovratnih sredstev. V Mestni občini Velenje pa prav tako še vedno po svoji moči iščemo možne investitorje, ki bi v objektu prepoznali poslovno priložnost.
Z razpisom PV Investa za prodajo objekta smo v Mestni občini Velenje seznanjeni. Objekta ne moremo kupiti, saj ni vključen v načrt pridobivanja stvarnega premoženja (načrt), sprememba načrta pa po trenutno veljavni zakonodaji žal ni mogoča. Do odkupa bi lahko prišlo šele v letu 2020, ko se bo sprejemal nov načrt. Si pa aktivno prizadevamo za spremembo zakonodaje, ki bi omogočala dopolnjevanje in spreminjanje načrta znotraj posameznega proračunskega leta. Prav tako nimamo projekta načrtovanega v proračunu Mestne občine Velenje in v Načrtu razvojnih programov.

2. Dajem pobudo, da se skliče seja sveta MO Velenje, kjer se bo obravnavala razpisna dokumentacija in da se svet MOV opredeli o morebitnem nakupu objekta Stare elektrarne s pripadajočim zemljiščem.
ODGOVOR:
Zaradi navedenega oz. trenutno veljavne zakonodaje bi bila morebitna odločitev Sveta MOV za nakup objekta Stara elektrarna protizakonita oz. neizvedljiva.

15. oktober 2018
Zap. št. 259
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednja vprašanja in pobudo:

1. Prosim za odgovor koliko EU sredstev je MO Velenje pridobila v letih 2015, 2016 in 2017 (odločbe), kdaj in kako je ta sredstva porabila (za katere konkretne projekte).
ODGOVOR:
V letih 2015, 2016 in 2017 je Mestna občina Velenje pridobila 7,059 mio EUR nepovratnih sredstev za financiranje EU projektov. Za projekte po programu kohezije na področju oskrbe z vodo smo prejeli sredstva v višini 2,189 mio EUR, za Podjetniški center Standard v višini 1,304 mio EUR, za Razširitev poslovne cone Stara vas v višini 0,980 mio EUR, za Regijsko galerijo Velenje v višini 0,946 mio EUR, za projekt EE CULTURE – Obnova Vile Rožle v višini 0,298 mio EUR, za projekt IMBY v višini 0,235 mio EUR, za Ureditev komunalne in cestne infrastrukture v naselju Škale – Hrastovec v višini 0,151 mio EUR, za projekt City Impulses v višini 0,143 mio EUR, za Spodbujanje podjetništva SAŠA subregije v višini 0,105 mio EUR in za ostale projekte v višini 0,708 mio EUR. V izvajanju je trenutno 10 transnacionalni projektov. Od leta 2016 se izvajajo projekti CHESTNUT, eGUTS in ECRR. Ostali projekti HICAPS, RUINS, SMART COMMUTING, BOOSTEE-CE, eCentral, AgriGo4Cities in PLASTICIRCLE se izvajajo od leta 2017.
Za vse omenjene projekte smo do leta 2018 prejeli nakazila v vrednosti 299.202 evrov. Nekje do konca leta 2021 pričakujemo še zadnja nakazila.
V letaku so opisi in vrednosti transnacionalnih projektov.

2. Postavljam tudi vprašanje, kdo je bil izvajalec projekta garažne hiše pri zdravstvenem domu in kdo nadzornik.
ODGOVOR:
Izvajalec celotne izvedbe promenade, vključno s parkirno hišo je bilo podjetje HTZ Velenje. Nadzor nad projektom je izvajalo podjetje PROPLUS iz Maribora.

3. Dajem pobudo, da se opravi pregled asfaltne površine v pokriti etaži garažne hiše pri zdravstvenem domu. Vse več občanov ima velike težave zaradi preveč gladke površine (tako suhe kot vlažne). Ljudem drsi pri hoji (in padajo!), drsi pa tudi avtomobilom pri zavojih oz. zaviranju.
ODGOVOR:
V parkirni hiši so tlaki tako v etaži, kot pritličju izvedeni v armiranem zaglajenem betonu. Do občutka spolzkosti prihaja predvsem ob vnosu vode, ki jo avtomobili prinesejo na karoseriji. Težave s hojo imajo obiskovalci obuti v obutev z usnjenim podplatom. Obiskovalci z obutvijo primerno za hojo po dežju nimajo nobenih težav. Ob primerni hitrosti avtomobilom ne drsi ob nobenem manevru.

10. september 2018
Zap. št. 258
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednjo pobudo:

1. Opazil sem (in tudi javno je bilo izpostavljeno), da na velenje.si povezave na dokumente za
lokalne volitve ne obstajajo. Vse kaže, da že od začetka objav razpisa volitev na vaši spletni strani. Prosim, da preverite, popravite in omogočite vpogled v celoten postopek, pogoje in potrebno dokumentacijo , da so/smo volivci in svetniki pravočasno in natančno seznanjeni z vsemi potrebnimi demokratičnimi postopki za korektno izpeljavo volitev.
Na strani poleg tega, da ni povezav do dokumentov tudi ni informacij koliko podpisov potrebuje človek ali lista za kandidaturo za volitve članov mestnega sveta oz. za župana. Pogledal sem nekatere druge občine po Sloveniji npr. Medvode kako imajo urejeno in vidim, da je drugot to urejeno vzorno, popolno. Prosim, da to popravite in uredite, da se ne ovira demokracije.
ODGOVOR:
Napako smo takoj odpravili in povezave na spletni strani www.velenje.si delujejo nemoteno. Aktualni podatki so objavljeni tudi na uradni spletni strani Državne volilne komisije, na naši spletni strani so objavljene samo povezave.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

4. september 2018
Zap. št. 257
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednjo pobudo:

1. Hvala za sporočilo o novih igralih v Velenju. Otroci so naše bogastvo in v njih je potrebno vlagati – tudi v igrala, skozi katera razvijajo motorične in posledično tudi umske sposobnosti.
Ker nisem našel iz katere postavke v proračunu MO Velenje je bilo to plačano bi prosil, da nam svetnikom posredujete to informacijo (konto, urad, postavka…).
ODGOVOR:
Igrala in oprema so nabavljeni iz proračunske postavke 40216087 – Vzdrževanje otroških igrišč in nakup igral, za katero skrbi Urad za komunalne dejavnosti.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

9. avgust 2018
Zap. št. 256
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednjo pobudo:

1. V glasilu MO Velenje smo na 117 strani lahko prebrali, da je občinski svet iz proračuna dodeljenih sredstev porabil 220.275 €, župan pa 248.967€.
Prosim za odgovor po posameznih iz izdatkih (podlaga naj bodo prejeti in plačani računi):
• za kaj so bila porabljena sredstva oz. kdo je sredstva dobil (pravne in fizične osebe)
• koliko
• kdaj
Če prav razumem, se financirajo dogodki in prireditve iz proračunske postavke 100, »občinski svet«, pripravljate pa jih v kabinetu župana. Prosim, da posebej razložite in opredelite (saj to ni razumljivo iz zapisanega) zakaj ne gre iz postavke 200, »župan«. Prosim tudi za pojasnilo za katera službena potovanja svetnikov se je porabil denar kot se navaja v poročilu (kdo, kam in s kakšno nalogo je potoval).
ODGOVOR:
Strukturo proračuna določajo klasifikacije javnofinančnih izdatkov, in sicer:
– institucionalna klasifikacija,
– ekonomska klasifikacija,
– programska klasifikacija in
– funkcionalna klasifikacija.
Institucionalna klasifikacija daje odgovor na vprašanje kdo porablja proračunska sredstva, ekonomska klasifikacija daje odgovor na vprašanje kaj se plačuje iz javnih sredstev, programska in funkcionalna klasifikacija dajeta odgovor na vprašanje za kaj se porabljajo javna sredstva.
Ekonomska klasifikacija je določena s Pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12, 108/13, 94/14, 100/15, 84/16 in 75/17), programska s Pravilnikom o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 57/05, 88/05 – popr., 138/06 in 108/08), funkcionalna z Odredbo o funkcionalni klasifikaciji javnofinančnih izdatkov (Uradni list RS, št. 43/00), strukturo proračuna po institucionalni klasifikaciji (po proračunskih uporabnikih) pa občine v povezavi s 5. točko prvega odstavka 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 110/11 – ZDIU12, 46/13 – ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 – ZIPRS1415, 38/14 – ZIPRS1415-A, 14/15 – ZIPRS1415-D, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 80/16 – ZIPRS1718, 71/17 – ZIPRS1819 in 13/18), ki določa, da so neposredni uporabniki občinskega proračuna občinski organi ali organizacije ter občinska uprava, določamo samostojno.
Za izvrševanje proračunskih postavk neposrednih uporabnikov 100 Občinski svet in 200 Župan skrbijo sodelavke in sodelavci iz Kabineta župan in Urada za javne finance in splošne zadeve, razen za proračunske postavke 10006002 Sredstva za krajevne in četrtne skupnosti, 10006003 Sejnine – sveti KS in MČ, 10008001 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in 10008002 Sosvet za izboljšanje varnosti občanov, za katere skrbijo sodelavci iz Urada za komunalne dejavnosti in Urada za razvoj in investicije.
Občinski svet (postavka 100) ima sredstva po postavkah razdeljena na:
• Dejavnost občinskega sveta
• Izvedba in nadzor volitev in referendumov
• Mednarodno sodelovanje občin
• Razvojna in humanitarna pomoč
• Vodenje kadrovskih zadev
• Obveščanje domače in tuje javnosti
• Izvedba protokolarnih dogodkov
• Nacionalno združenje lokalnih skupnosti
• Delovanje ožjih delov občin
• Prometna varnost
To pomeni, da se iz postavke 100 pokrivajo širši stroški, kot so npr: Sejnine – Svet MOV, Sejnine – odbori, komisije Sveta MOV, Refundacije, Objave in oglasi, Reprezentanca, Delovanje skupin članov sveta, Financiranje političnih strank, Koordinator za enake možnosti, Volitve in referendumi, Sodelovanje s partnerskimi mesti, Humanitarna pomoč partnerskim in prijateljskim mestom, Priznanja in nagrade, Materialni stroški – Svet MOV, Občinski in državni prazniki in druge prireditve, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Sredstva za krajevne in četrtne skupnosti, Sejnine – sveti KS in MČ, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Dotacije za delovanje (najemnine) in Sosvet za izboljšanje varnosti občanov.
Župan (postavka 200) ima sredstva po postavkah razdeljena na:
• Dejavnost župana in podžupanov
• Izvedba protokolarnih dogodkov
• Administracija občinske uprave
To pomeni, da se iz postavke 200 pokrivajo stroški, kot so: Plače, Nagrade nepoklicnih funkcionarjev, Reprezentanca, Objave in oglasi, Promocijska dejavnost, Sofinanciranje dejavnosti/programov/projektov/prireditev in Prevozni stroški in storitve.
Dogodki in prireditve, ki jih organizira Mestna občina Velenje (Kabinet župana) se financirajo iz postavke 100 – Občinski in državni prazniki in druge prireditve ali 200 – Promocijska dejavnost; odvisno od vrste prireditev, kot že ime postavke pove.
Iz postavke Prevozni stroški in storitve se krijejo izdatki za službena potovanja župana in podžupanov.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

2. avgust 2018
Zap. št. 255
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednjo pobudo:

V Velenje so iz Kitajske že prišli predstavniki Hisens, novega lastnika Gorenja. Po informacijah, bi naj kupili stanovanjski blok na Selu.
V zvezi s tem me zanima: Ali je MO Velenje tam imela v ineteresu kupiti stanovanja za svoj stanovanjski sklad?
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je od lastnika stanovanj prejela ponudbo za odkup. V proračunu za leto 2018 nimamo predvidenih sredstev za odkup.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

Ali je imela predkupno pravico oz. ali jo je izkoristila?
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje nima predkupne pravice, ker za to ni zakonske osnove.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

Kakšno je stališče o tem v svetu MO Velenje?
ODGOVOR:
Uprava MO Velenje ne razpolaga s stališčem Sveta MO Velenje.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

Glede na to, da bo v Velenju dlje časa bivalo večje število državljanov Kitajske me zanima:
ODGOVOR:
Z informacijami koliko časa in koliko državljanov Kitajske bo v bodoče bivalo v Velenju ne razpolagamo.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

Ali se je na MO Velenje pripravilo kakšne programe za njihovo integracijo?
ODGOVOR:
Ni v pristojnosti občine
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

Ali se je v zvezi s tem kaj obravnavalo, kje in kdaj, kakšni so zaključki?
ODGOVOR:
Ne.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

28. julij 2018
Zap. št. 254
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednjo pobudo:

1. Preverili smo navedbe občana in se prepričali, da je res smrtonosni odsek “kolesarska steza” na Šaleški cesti, od križišča bazena do Petrola, ko kolesarske steze in pločnika zmanjka… posebej je nevarno ponoči, ko Petrol s trakom zapre dovoz. Sprašujem kaj se bo naredilo, da se to uredi preden pride do kakšne tragične nesreče?
ODGOVOR:
Ob izgradnji kolesarskega omrežja v okviru CTN projektov, bomo na odseku ob Petrolu na Šaleški cesti uredili tudi kolesarsko površino. Predvidoma bomo z deli začeli v prvi polovici leta 2019.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

25. julij 2018
Zap. št. 253
Član sveta MATEJ JENKO je podal naslednja vprašanja:

Zanima me, kako bo poskrbljeno za izvedbo in nadzor izvedbe kolesarskega omrežja z vidika kvalitete.
1. Ali je/bo postavljena zahteva, da morajo biti vsa gradbena dela narejena tako, da ne bo nobenih gradbenih vzdrževalnih del v naslednjih XX letih? Če je postavljena takšna zahteva me zanima kakšna je ta doba, 10, 15, 20 let?
ODGOVOR:
V pogodbi za gradnjo so določila s katerimi menimo, da bo MO Velenje dovolj zavarovana, da bo izvedba operacije kvalitetna.
Obveznosti izvajalca, med drugim, po pogodbi so:

– izvršiti dela po projektih za izvedbo, opisih del in predračunu ter drugih pogojih pogodbene dokumentacije solidno, pravočasno, kvalitetno in strokovno pravilno, s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in strokovnjaka, v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, standardi in gradbenimi normativi, projektno dokumentacijo, razpisno dokumentacijo in to pogodbo;
– v roku 15 dni po pridobitvi primopredajnega zapisnika izročiti naročniku finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku, v višini 5 % skupne pogodbene vrednosti z DDV, kot jamstvo za odpravo pomanjkljivosti, reklamiranih v garancijskem roku za kvaliteto izvršenih del;«

Garancijski rok po tej pogodbi je:
– garancijski rok za izvedena dela je 5 let od podpisa primopredajnega zapisnika;
– za opremo in izdelke veljajo garancijski roki proizvajalcev oziroma dobaviteljev oziroma roki, vendar minimalno 1 leto od primopredaje del,
– garancijski rok za napake v izdelavi gradnje, ki zadevajo njeno solidnost je 10 let, v skladu z določili veljavnega Obligacijskega zakonika.
Garancija teče od dneva pridobitve podpisa primopredajnega zapisnika.«

Napake oziroma pomanjkljivosti izvedbe, ki jih ugotovi naročnik med izvajanjem ali pri prevzemu del oziroma v garancijskem roku, mora izvajalec na svoje stroške odpraviti takoj oziroma v roku, ki ga določi naročnik. V kolikor tega ne opravi, sme naročnik napake odpraviti na izvajalčev račun s pribitkom vseh stroškov, ki jih je utrpel naročnik.
Odzivni čas na obvestilo o napaki je do 3 dni in rok za odpravo napak do največ 7 dni, oziroma se rok sporazumno določi v zapisniku (rok za odpravo napak je lahko tudi krajši ali daljši od določenega, odvisno od vrste ugotovljene napake).
Za zamenjane dele v garancijski dobi prične teči nov garancijski rok z dnem zamenjave.
Garancija je vezana na normalne pogoje uporabe in primerno ter strokovno vzdrževanje. V primeru, da se v garancijski dobi pojavi napaka zaradi nesolidnega ali neustreznega dela ali materiala, jo mora izvajalec odpraviti na svoje stroške, v primernem roku, ki začne teči po tem, ko ga naročnik obvesti o nastali napaki.
Če izvajalec v primernem roku ne odpravi napake in se z naročnikom ne dogovori za nov rok odprave, bo naročnik odpravo napake poveril drugemu izvajalcu na stroške izvajalca iz te pogodbe (kot dober gospodar). Naročnik si v tem primeru lahko zaračuna v breme izvajalca 5 % pribitek na vrednost teh del za kritje svojih manipulativnih stroškov. Naročnik v tem primeru lahko unovči garancijo, ki je sestavni del te pogodbe, za odpravo napak v garancijskem roku.
Če napaka vpliva na rabo objekta iz te pogodbe in je povzročena po krivdi izvajalca ali njegovih podizvajalcev in kooperantov, je izvajalec dolžan naročniku nadomestiti vso nastalo škodo zaradi neobratovanja objekta.
V garancijskem roku bo izvajalec odpravil vse napake in izdal novo finančno zavarovanje za popravljeni del ob upoštevanju rokov iz prvega odstavka tega člena, ki ga bo izročil odgovornemu predstavniku naročnika.
Izvajalec je dolžan dopustiti in omogočiti naročniku učinkovit nadzor nad kvaliteto dobavljenih stvari in opravljenih storitev, in sicer po nadzorniku, določenem v 30. členu te pogodbe.
Naročnik bo pred iztekom garancijskega roka opravil pregled stanja izvedenih del in ostale postopke za zaključitev vseh medsebojnih pogodbenih obveznosti. Izvajalec bo moral v skladu s prvim odstavkom tega člena ugotovljene napake in pomanjkljivosti odpraviti v zahtevanem roku.«
In še finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku:
»Izvajalec se zavezuje izročiti naročniku finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku (bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje), v roku 15 dni po pridobitvi primopredajnega zapisnika, in sicer v višini 5 % končne pogodbene vrednosti z DDV. Rok trajanja finančnega zavarovanja mora biti za trideset (30) dni daljši kot splošni garancijski rok za kvaliteto izvršenih del. V primeru, da izvajalec ne predloži finančnega zavarovanja, naročnik ne potrdi računa oz. unovči finančno zavarovanje za dobro izvedbo del ter to vrednost obdrži kot zadržani znesek do poteka garancijskega roka.«
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. Kako je/bo z zavarovanjem in odgovornostjo izvajalcev ter nadzornika tega projekta, da se ne bo ponovila zgodba Merkatorja, garaž na Gorici,… (ali bo odgovornost zajeta v pogodbe s posebnimi določili ali boste to kar prepustili slabo dorečeni zakonodaji?)
ODGOVOR:
Izvajalec je dolžan na svoje stroške zavarovati proti vsem rizikom vsa dela, material in opremo do njihove polne vrednosti do izročitve objekta naročniku, in zavarovati vse vrste svoje odgovornosti za primere, ki bi nastali iz predmeta te pogodbe. Prav tako je dolžan zavarovati tudi dodatne nevarnosti (poplava, visoka voda, zemeljski plaz, ipd.).
Naročnik je na podlagi zgoraj navedenega prost vsakršne odgovornosti do izročitve objekta. Morebitne odškodninske zahtevke pa bo naročnik posredoval v nadaljnje reševanje zavarovalnici, ki je razvidna iz zavarovalne police.
Odgovor so pripravili v Uradu za Komunalne dejavnosti.

17. junija 2018
Zap. št. 253
Član sveta FRANC SEVER je podal naslednjo pobudo:

1. Dajem pobudo, da se pregledajo kako so bila izvršena dela v Starem Velenju ob rušenju objekta Stari trg 27 in poznejša izvedba dodatne opore zidu. Sedaj je že nekaj let telefonski kabl kar viden na pločniku. Glede na to, da so lastninska razmerja v zaključni fazi, bi bilo primerno, da se zadeve pregledajo in zapiše, kdaj bo kaj primerno urejeno.
ODGOVOR:
Pravnomočno gradbeno dovoljenje za porušitev zahodnega dela objekta Stari trg 25, Velenje, je bilo pridobljeno konec leta 2010, ko je bil ta del objekta tudi porušen. Konec leta 2015 je bila zaradi vidne erozije na še neporušenem zahodnem delu objekta izvedena sanacija kot 2. faza oziroma dokončanje rušitve tako, da se je ta del dokončno odstranil in zaščitila zunanja stena po predlogu pooblaščenega statika. Odstranitev je bila zelo zahtevna, saj se je bilo zaradi slabega gradbenega stanja potrebna fazna ročna odstranitev in sprotno podpiranje še obstoječih sten. Pri pripravi predloga sanacije in sami izvedbi ni bilo poseganja v instalacije. Kljub temu je na zahtevo gospoda Franca Severja izvajalec instalacije, ki potekajo po steni še obstoječega objekta pokril s pločevino.
Ob ogledu dne 28. 6. 2018, kje naj bi potekal telefonski kabel smo ugotovili, da na kablu ni označbe distributerja, prav tako ni ugotovljivo, ali gre dejansko za telefonski kabel. Ureditev predmetne zadeve do priključne omarice je praviloma v pristojnosti distributerja. Predlagamo, da gospod Franc Sever kot lastnik objekta, ob predvidenem prihodnjem urejanju komunalne ureditve obravnavanega območja, obvesti upravljavca kabla, da ga ustrezno spelje in zaščiti.
Celotna dokumentacija izvedbe 2. faze oziroma sanacije vključno z dokumentarnim gradivom se nahaja v Uradu za razvoj in investicije.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

14. junija 2018
Zap. št. 252
Članica sveta SUZANA KAVAŠ je podal naslednjo pobudo:

1. S strani občanov, ki živijo v Pesju pri Velenju sem prejela pobudo, da se postavi cestno prometno ogledalo zaradi boljše preglednosti in varnosti na cesti. Zato podajam pobudo za ureditev ogledala v Pesju pri Velenju, na Ulici Janka Urliha, pri hiši št. 36, podrobna lokacija je razvidna iz priloženih fotografij (pred ležečim policajem). Glede na to, da ureditev prometnega ogledala ne predstavlja visoke investicije, bi pa bistveno povečalo prometno varnost za vse ljudi, podajam pobudo, da se ogledalo čimprej postavi.
ODGOVOR:
Preglednost v križišču cest LK453691 »Ul. Janka Ulriha«, JP953721 »Odcep Janka Ulriha 46« in JP953791 »Odcep Janka Ulriha 34« ter s tem varnejše vključevanje voznikov v promet po Ul. Janka Ulriha, se trajno lahko zagotovi samo s primernim znižanjem in obrezovanjem žive meje ob cestah.
Samo zgoraj opisan poseg bo trajno uredil problem nepreglednosti, saj postavitev prometnega ogledala ne predstavlja trajne rešitve. V jesenskem in zimskem času so namreč ogledala večinoma zarošena in zamrznjena, zato so v tem času velikokrat povsem neuporabna.
Za zagotovitev in ureditev preglednosti mora najprej lastnik zemljišča odstraniti vse moteče ovire iz polja preglednosti, ki so višje od 0,75 m in bližje cesti kot 1,2 m. V primeru, da posegi ne bodo zagotovili potrebne in ustrezne preglednosti, bomo težavo poskusili rešiti še s postavitvijo prometnega ogledala.
K izboljšanju razmer bo lastnike živih mej pozval inšpektor za ceste.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

14. maj 2018
Zap. št. 251
Član sveta Matej JENKO je podal naslednjo pobudo:

Sklop A – projekti CTN
V izjavi za javnost je zapisano, da »Zaradi spremembe dinamike izvedbe investicij, ki se prenašajo v naslednje leto, je načrtovanih manj odhodkov predvsem za projekt CTN Prireditveni oder – 1,082 milijona evrov manj, projekt CTN Prireditveni prostor – 463 tisoč evrov manj«
1. Kaj je konkreten razlog, da se sredstva za CTN, za katera ste nas obvestili, da ste bili uspešni na pozivu za sofinanciranje, ne bodo uporabila v tem letu. Najavljeno je bilo tudi, da je letošnji Pikin festival prestavljen iz lokacije jezero in da bo ta investicija zaključena v letu 2019. Kaj bi se naj na teh dveh projektih naredilo do konca leta?
ODGOVOR:
Konkreten razlog je bil v napovedi posredniškega organa in tudi v naši oceni, da za oba projekta Prireditveni oder in Prireditveni prostor pred avgustom ne bomo imeli podpisane pogodbe o sofinanciranju. Posledično bomo pričeli z deli na Prireditvenem odru predvidoma konec septembra, tako da bodo plačila gradbenih situacij v letošnjem letu le v manjši meri zapadla v plačilo. Na Prireditvenem prostoru bomo z deli pričeli predvidoma februarja 2019, tako da bodo gradbene situacije v celoti zapadle v plačilo v letu 2019. Še vedno ocenjujemo, da bosta oba projekta zaključena v letu 2019.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

2. Kje bo letošnji Pikin festival?
ODGOVOR:
Na podlagi gornjih ocen smo se odločili, da bo tudi letošnji Pikin festival na prostoru, kjer je bil prejšnja leta.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

3. Ali je investicije za prireditveni oder in prostor na jezeru le prestavljena na naslednje leto – če sta prestavljena kdaj se bosta projekta začela in končala?
ODGOVOR:
Za projekt Prireditveni oder je predvidena časovna dinamika izgradnje september 2018-september 2019, za projekt Prireditveni prostor pa februar 2019-september 2019.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

4. Če se je tema dvema projektoma MOV odpovedala, sprašujem zakaj?
ODGOVOR:
Projektoma se nismo odpovedali.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

5. Kaj se dogaja z investicijo v okviru CTN v Starem Velenju? Ali je tudi ta investicija prestavljena v naslednje leto?
ODGOVOR:
Investicije v okviru CTN v Starem Velenje tečejo po zastavljenem planu in se bodo pričele fizično izvajati v letošnjem letu.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

6. Če je, zakaj oz. če ni zakaj se bo ta investicija izvedla v nasprotju s projekti na »jezeru«?
ODGOVOR:
Investicije v Starem Velenju niso potrebovale vodnih dovoljenj, za katera je postopek pridobivanja bistveno daljši od postopka pridobivanja ostalih dovoljenj.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

7. Več kot mesec nazaj sem podal pobudo, da se v proračunu doda postavka za program. V vašem odgovoru ste zapisali, da jo boste preučili. Glede na to, da v rebalansu te postavke nisem zasledil prosim, da zapišete kaj ste domislili oz. zakaj teh postavk ni vključenih v rebalans.
ODGOVOR:
Iz zgoraj opisanih dejstev je razumljivo, da v letošnjem proračunu ni potrebno zagotoviti dodatnih sredstev za program Prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

Sklop B: Programi za tujce
V Velenju se pripravlja nov val tujcev. Ne le iz bivših republik Jugoslavije in tistih iz bližnjega vzhoda, ki smo jih »že vajeni«. Pričakuje se, da bodo prišli v večjem številu tudi Kitajci v primeru »prevzema« Gorenja.
Če v Velenju želimo zagotoviti osnovne pogoje življenja za tujce, hkrati pa ne poslabšati položaja domačinov moramo biti na ta dejstva dobro pripravljeni. Solo akcije župana (pisma o nameri,…), neobveščenost in nepripravljenost MO Velenje je v preteklosti že povzročila zgražanja in revolt občanov.
Že pred časom (kmalu bo dve leti!) sem predlagal, opozarjal in prosil v imenu vseh judi (Velenjčanov in prišlekov), da se pripravijo programi integracije, pogoji, kriteriji in cilji.
Ker iz uprave MO Velenje do danes nisem dobil odgovora ponovno sprašujem:
1. Ali ima Velenje pripravljene programe integracije?
2. Če jih ima, predlagam, da jih predstavi širši javnosti.
3. Če jih nima predlagam, da takoj pristopi k pripravljanju dokumentov. Določiti je potrebno tudi rok, do katerega morajo biti ti dokumenti širše usklajeni in pripravljeni za implementacijo.
ODGOVOR:
Po naših dosedanjih informacijah se v Velenju v prihodnjih mesecih ne pričakuje večjega priliva tujcev. Isto velja za prebivalce iz Kitajske.
Integracijske programe pa mora pripraviti država, lokalne skupnosti pa bomo pri tem sodelovale. V zvezi s tem smo že obveščali.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

Sklop C: Socialna stanovanja – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ)
Na pobudo stanovalcev v t.i. socialnih stanovanjih, ki so dobili položnice za plačilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) postavljam vprašanja:
1. zanima nas pravna logika, da se ljudem, ki so na socialni podpori zaračunava občinski davek,
2. nato pa tudi zakonska osnova, za zaračunavanje NUSZ tem upravičencem za socialna stanovanja.
V razmislek dajem, da to nadomestilo dobi MO Velenje, s tem ne »pomaga« ljudem, ki živijo v socialnih stanovanjih…
Dajem pobudo, da se ta »davek« ljudem, ki živijo v socialnih stanovanjih (posebej tistim, ki prejemajo socialno podporo) oz. zaračunavanje tega prispevka do nadaljnjega ukine oz. da se jim morebitno plačilo upošteva pri najemnini.
Poleg odgovora uprave MOV prosim, da to vprašanje in pobudo posredujete tudi na Svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj.
ODGOVOR:
Socialna stanovanja ne obstajajo. Po Stanovanjskem zakonu se najemna stanovanja delijo na: neprofitno najemno stanovanje, tržno najemno stanovanje, službeno najemno stanovanje in namensko najemno stanovanje. Občina ima v lasti neprofitna in službena najemna stanovanja.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se odmerja na podlagi VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US), Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17 in 13/18 – ZJF-H), Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 11/12; v nadaljevanju Odlok) in Sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Velenje za leto 2018 (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 26/17).
Na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih in Odloka je nadomestilo dolžan plačati neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe.
V Odloku je navedeno, da so plačila oproščeni tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč, ob tem pa je potrebno upoštevati Zakon o davčnem postopku, in sicer glede odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka za fizične osebe;
– Davčni organ, t.j. pristojna Finančna uprava RS, lahko dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
– Vlogo za odpis oziroma delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu. Davčni organ odloči o zahtevku na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca.
– Davčni organ odloči o odpisu, odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge.
– Podrobnejši kriteriji za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije ter Uradu za urejanje prostora.

Sklop D: Smučarsko skakalni center
Smučarsko skakalni center se je šele čisto pred kratkim postavil na novo.
1. Zanima me, kdo je pripravljal projekte in kdo je sprejel odločitev za skakalnico kot je danes, da skakalnica že danes ni homologirana za mednarodna tekmovanja (saj se kriteriji med tem niso spremenili).
ODGOVOR:
Idejni projekt je izdelal dr. Bojan Jošt. Projekt za gradbeno dokumentacijo za samo večjo skakalnico (K 55) je izdelal STUDIO R, Premrl & Partner d.n.o., odgovorni vodja projekta je bil Klemen Kobal, univ.dipl.ing.arh.. Naknadno smo na utemeljeno željo stroke pristopili k izdelavi dodatnega idejnega načrta za še eno manjšo skakalnico (K35). Idejni projekt je zopet izdelal dr. Bojan Jošt, za izdelavo projektne gradbene dokumentacije za spremembo gradbenega dovoljenja pa je po principu sistema javnih naročil bilo izbrano podjetje Esotech d.d., ki je izdelalo tudi projekte za izvedbo. Na javnem razpisu za izvajalca del je bilo izbrano z najugodnejšo ponudbo podjetje Esotech d.d.. Gradbeni nadzor je vodilo podjetje PV Invest. Certifikat skakalnice je bil s strani homologacijske komisije izdan 26.5.2017 in velja do 26.5.2022.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

2. Prosim za odgovore kdo je bil odgovoren za vsebinsko in tehnično zasnovo ter izvedbo.
ODGOVOR:
Odgovori so vsebovani v odgovoru na prejšnje vprašanje.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

Sklop E: Odgovori na vprašanja svetnikov
Prosim za konkretni odgovor zakaj pri vprašanjih, ki jih postavimo svetniki in so objavljena na spletni strani ni datuma, kdaj jih je svetnik postavil in kdaj je MO Velenje podala odgovor. Glede na to, da je zaposlenih v uradu župana direktno in posredno na »odnosih z javnostjo« devet zaposlenih to ne bi smelo predstavljati večjih težav. Odgovorov na postavljena vprašanja svetnikov ni že več kot 45 dni…
ODGOVOR:
Odgovore na svetniška vprašanja pripravljamo v skladu z 19. členom Poslovnika Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije ter Uradu za urejanje prostora.

Sklop F: Prevzem Gorenja
Dajem pobudo, da se na naslednjo sejo povabi predsednika uprave Gorenja, da predstavi posledice morebitnega prevzema Gorenja s strani kitajskega podjetja. Posebej, če gre za Hisense Luxembourg Home Appliance.
Sprememba lastniške strukture lahko zelo spremeni gospodarski položaj v Velenju, kot tudi odnose do kooperantov in delavcev…
Dajem pobudo, da se o tej temi opravi tudi razprava na sami seji mestnega sveta.
Pri iskanju tega imena podjetja na spletu pokaže ime Hisense Luxembourg Holding Sarl na naslovu 6 Rue Eugene Ruppert L 2453 v Luksemburgu. V primeru, da gre za isto podjetje, nam podatki povedo, da je bilo ustanovljeno leta 2011 in da ima med 1 in 10 zaposlenimi.
Članek v Economistu iz 2013 je zapisal, da je Luksemburg najljubša destinacija za kitajske investitorje. Poleg “davčnih prednosti jih privlači tudi hitra akcija glede dovoljenj in viz in pripravljenost, da urejajo dokumentacijo v angleščini.” Ali bo lastništvo velenjskega podjetja pristalo v sumljivem podjetju v davčni oazi? Je glavni razlog optimizacija njihove naložbe v Sloveniji prek nižjih davkov. Dividende, ki jih bodo prevzeta podjetja v prihodnjih letih izplačevala svojim lastnikom, in obresti od posojil, najetih pri lastnikih, bodo namreč končale na računih v Luksemburgu… Novi lastniki imajo na ta način možnost prelivanja dobička in s tem davčnih obveznosti v davčno ugodnejša okolja.” (kot navajata avtorja Cirman, Vukovič, 2016).
ODGOVOR:
Predsednik Uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac se je udeležil seje Sveta Mestne občine Velenje 27. marca 2018. Ostala vprašanja pa predlagamo, da naslovite na družbo Gorenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

7. maj 2018
Zap. št. 250
Član sveta Mihael LETONJE je podal naslednjo pobudo:

1. Sprašujem ali je res, da so v velenjskih vrtcih in šolah uvedli versko dieto za muslimane
ODGOVOR:
V Vrtcu Velenje v skladu z načeli Kurikuluma za vrtce in splošnimi izhodišči in načeli šolske prehrane izvajajo prehransko oskrbo, katere temeljni cilj je optimalna rast, razvoj in delovanje organizma predšolskih otrok ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo. Iz tega izhaja, zakaj upoštevajo v vrtcu tudi posebnosti, ki temeljijo na razlikah zaradi religioznega prepričanja.
Vrtčevska prehrana temelji na Smernicah zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Upoštevana je veljavna zakonodaja Evropske Unije in Republike Slovenije, najnovejša nacionalna priporočila, priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ter zanesljiva najnovejša dognanja stroke.
Dieta iz verskega prepričanja (prehrana brez svinjine ter izdelkov iz le-te) se upošteva pri otrocih, katerih starši so izrazili prošnjo za nudenje omenjenega načina prehranjevanja.
Uporabljen izraz »verska dieta« je v Vrtcu Velenje interni in ne splošno uporabljan, ter je v praksi vrtca prej večletna rutina kot novost. Vsak strokovni delavec namreč mora biti seznanjen s prehranskimi posebnostmi posameznika. Vsi zaposleni se v skladu s kadrovskimi, tehničnimi in organizacijskimi zmožnostmi trudijo zagotavljati visok nivo prehranske oskrbe predšolskih otrok, ki so vključeni v Vrtec Velenje.
Šolsko prehrano ureja Zakon o šolski prehrani v povezavi z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Zakon o šolski prehrani se uporablja za osnovne in srednje šole ter za osnovne šole v okviru zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v RS, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe, ne pa tudi za udeležence izobraževanja odraslih.
V velenjskih osnovnih šolah prilagajajo prehrano tistim otrokom, ki imajo zdravstvene težave (dietni obroki), drugih diet pa ne izvajajo.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

2. Na Jezeru je potekla najemna pogodba za gostinski lokal in me zanima kdaj je bila podpisana nova pogodba z novim-starim najemnikom, kje in kdaj je bil objavljen novi razpis, koliko je bilo prijav, po kakšnih kriterijih se je zbralo novega najemnika in koliko znaša dolžina ter višina najemne pogodbe.
ODGOVOR:
Najemna pogodba z gostincem je bila sklenjena 1. 6. 2016 in je veljala do 1. 10. 2017 z možnostjo podaljšanja še za dve leti, zato ni bilo potrebno objaviti novega razpisa (pogoji najema z obdobjem veljavnosti so bili opredeljeni v Javnem zbiranju ponudb za oddajo lesene hiške in zemljišča v najem).
Zaradi tega smo z aneksom pogodbo podaljšali za dve leti do 1. 10. 2019.

Najemnina znaša 2.135 EUR/mesečno.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

5. maj 2018
Zap. št. 249
Član sveta Franc SEVER je podal naslednjo pobudo:

1. Da se posreduje pristojnim službam predlog ureditve krožišča pod gradom. S tem, ko so montirani vodilne robnike pri izvozu proti Arji vasi, kaj je smiselno v kolikor bodo razširili tudi izvozni pas. Sedaj je namreč nemogoče s priklopnikom ali z tovornim vozilom s prikolico peljati po pas, ker kot se lahko na terenu opazi, vsak zapelje po zelenici med voznim pasom in pločnikom.
ODGOVOR:
Zaradi nepravilnega vključevanja voznikov v krožišče iz smeri Polzele, smo na DRSI že večkrat poslali pripombo o neustreznosti izvoza iz krožišča v smeri proti Celju in pobudo o preureditvi izvoza. Skladno z dogovorom s predstavniki DRSI, bi morali postaviti na izvozu iz krožišča proti Celju montažne vodilne robnike, ki jih lahko tovorna vozila povozijo, hkrati pa robniki preprečujejo nepravilno vključevanje v krožišče voznikom, ki prihajajo iz smeri Polzele. Glede na to, da so postavljeni na robnikih še markerji, ki onemogočajo normalen izvoz tovornim vozilom, ki zaradi zmanjšanja zavijalnega radija vozijo po obstoječih cestnih robnikih in uničujejo obstoječo cestno infrastrukturo, smo na DRSI takoj po izvedbi že podali pripombo na izvedeno stanje. Pripombo bodo upoštevali in izvedli primernejšo rešitev.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

30. april 2018
Zap. št. 248
Član sveta Matej JENKO je podal naslednjo pobudo:

1. Po navedbah bi naj bil »beli dvor« zapuščen, prazen oz. brez stanovalcev.
Zanima me ali je hiša v občinski lasti oz. ali ima občina kaj lastništva (zgradba, zemlja, vrt)
Če je v občinski lasti me zanima kakšni so plani z njo oz.
– če se jo bo obnovilo (kdaj, kako),
– kaj se planira oz. kakšni so nameni z njo,
– od kod bi se naj črpala, pridobila sredstva.
ODGOVOR:
Beli dvor je v lasti Mestne občine Velenje. Iščemo primeren razpis, da bi ga lahko obnovili. Ni bila še prejeta odločitev, za katere namene ga bomo uporabljali.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije in v Uradu za urejanje prostora.

25. april 2018
Zap. št. 247
Član sveta Matej JENKO je podal naslednjo pobudo:

1. Trim steza je odličen rekreacijski prostor, ki ga imamo na voljo v samem centru mesta. Sem reden in zadovoljen obiskovalec, opažam pa, da to leto trim steza še ni bila obiskana in pregledana s strani upravljavca. Table so popisane, na poti na začetku Trim steze pa je od zime podrto drevo, ki se mu moramo izogibati skozi gozd. Prosim, če lahko pogledate in uredite Trim stezo da bo zopet v polni funkcionalnosti.
ODGOVOR:
Suho drevo, ki se je podrlo čez stezo smo že odstranili. Table pa bomo poskušali očistiti oziroma jih bomo zamenjali. V kolikor barvo ne bo možno odstraniti, bomo naročili nove nalepke.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

22. april 2018
Zap. št. 246
Članica sveta Breda KOLAR je podala naslednjo pobudo:

1. Velenje se ponaša s številnimi nazivi in ima posluh za premnoge pobude, ki olajšajo in bogatijo življenje njegovim prebivalcem. V zadnjih letih smo priča podnebnim spremembam z vročimi obdobji, zato je še kako pomembno, da imamo v mestu zadosti dreves, ki nam nudijo senco in čistijo zrak. Zato dajem pobudo, da se mestna drevesa zaščitijo s posebnim odlokom, kjer bi se upoštevala priporočila in rešitve strokovnjakov o ravnanju z drevesi. V zadnjih nekaj letih smo zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov v mestu posekali kar nekaj velikih dreves. Seveda se v vzroke za to ne bom spuščala, saj so bili ti zagotovo tehtni. Pa vendar moramo težiti k temu, da bi bilo takšnih posegov čim manj in le takrat, kadar so res nujni. Vsako drevo, ki ga je potrebno podreti, ga je nujno nadomestiti z novim. Strokovne službe na MOV lahko ob sodelovanju s strokovnjaki pripravijo tovrstni odlok, ki bo urejal ravnanje z drevesi v mestu.
ODGOVOR:
Oblikovanje in urejanje zelenih površin in s tem zaščita mestnih dreves je na območju centralnih predelov mesta Velenje opredeljeno že v veljavnem Odloku o ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje (odlok je objavljen v Uradnem vestniku občine Velenje, št. 7/93, 4/94 in v Uradnem vestniku MOV, št. 4/97, 4/99, 9/99, 2/01, 21/04, 26/06, 33/06, 8/08, 8/09, 14/09, 12/10, 13/11, 15/11, 6/12, 17/12, 20/12, 22/16, 26/17; v nadaljevanju kratko: Odlok).
V Odloku je v členih od 30. do 34. opredeljeno varovanje in urejanje zelenih površin, parkovnih površin, drevoredov in posameznih dreves, z zahtevo o posaditvi novih dreves, če se obstoječa poškodovana drevesa odstranijo. Mestna občina Velenje ima ustanovljeno posebno strokovno komisijo za urejanje zelenih površin, ki podrobno obravnava vsako porušitev obstoječih dreves in zasaditev novih na območju centralnih predelov mesta Velenje, kjer prav drevesa in grmovnice poleg same modernistične zasnove stavb v mestu, dajejo poseben modernistični pečat mestu Velenje, kar daje mestu še posebno atraktivnost in specifičnost. Izdelavo podrobnejšega zasaditvenega projekta (z načrti zasaditve in nego drevja) za centralne predele mesta Velenje predvidevamo v naslednjem letu.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora in Uradu za komunalne dejavnosti.

20. april 2018
Zap. št. 245
Član sveta Matej JENKO je podal naslednjo vprašanje:

1. Pozdravljam idejo in potezo z odsevniki za še boljšo vidljivost prehodov za pešce. Zanima me kakšno ceno je MO Velenje plačala za tak odsevnik oz. za celotno storitev (odsevniki+montaža?) Ali ste pridobili več ponudb, kaj so ponujale in kakšne so bile cene ostalih ponudnikov?
ODGOVOR:
Za nabavo in montažo odsevnika smo pridobili samo eno ponudbo, in sicer pogodbenega vzdrževalca prometne signalizacije in opreme, podjetja PUP, d. d. Ponudba je znašala 158€/kom
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

19. april 2018
Zap. št. 244
Član sveta Matej JENKO je podal naslednjo vprašanje:

1. Prosim za komentar na članek v Nedeljskem dnevniku v delu »razvrednotenje Evrope«, kjer se napoveduje, da je velika verjetnost, da s kapitalom v Gorenje pride tudi velika skupina Kitajcev – kolonija, kot jo imenuje novinar A.Lucu. Pravi, da je to dejstvo, ki se je zgodilo na Madžarskem. Če je to res mogoče oz. verjetno me zanima:
– kako je Velenje pripravljeno na to,
– kdaj nas bodo župan in uprav seznanilo s tem (najprej svetnike in nato občane)
ODGOVOR:
O tem nismo seznanjeni.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

2. Glede na javno razpravo okrog porabe svetniških sredstev me zanima, za kaj se je porabljalo sredstva svetniških skupin v zadnjih štirih mandatih. Prosim za spiske po svetniških skupinah za zadnjih 16 let.
ODGOVOR:
V skladu s 17. členom Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje imate člani sveta pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so vam potrebna v zvezi z vašim delom v svetu in njegovih delovnih telesih.
Odgovor so pripravili Kabinetu župana.

3. V zvezi z nepremičninami stranke SD sprašujem župana Kontiča:
– koliko prostorov ima stranka SD v prostorih sodišča na Prešernovi 1,
– koliko nepremičnin ima velenjska SD v Velenju v lasti in katere in
– kako (nakup, nasledstvo,…) je velenjska SD prišla do nepremičnin v Velenju.
Po informacijah, naj bi imeli v uporabi celo nadstropje.
ODGOVOR:
Odgovor morate nasloviti na stranko SD.
Odgovor so pripravili Kabinetu župana.

18. april 2018
Zap. št. 243
Članica sveta Suzana KAVAŠ je podala naslednja vprašanja in pobude:

1. Postavila sem Vam vprašanje ali so v preteklosti območja, kjer je TEŠ s svojim delovanjem povzročal največ škode, bila deležna prejema dela zneska odškodnine, ki ga je občina Velenje prejemala vsa ta leta na svoj transakcijski račun? Vaš odgovor je bil, da so imela ta območja sklenjene svoje pogodbe v zvezi s plačilom odškodnin. Zato postavljam dodatno vprašanje: Za kakšne namene je občina Velenje porabila denar od prejetih odškodnin, če so območja, ki jim je TEŠ s svojim delovanjem povzročil največ škode, morala sama sklepati pogodbe s TEŠ-em za izplačilo odškodnine?
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je odškodnino, ki jo je prejela od TEŠ-a, porabila za projekte, s katerimi je vplivala na pozitiven razvoj občine ter izboljšala kvaliteto življenjskega prostora za bivanje svojih občanov.
Odgovor so pripravili v Uradu za javne finance in splošne zadeve.

2. Dajem pobudo, da se moja pobuda, ki sem jo pravočasno vložila, v celoti objavi in da se je ne krajša. Iz vpogleda na spletno stran občine Velenje, www.velenje.si VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIKOV je razvidno, da niste objavili moje pobude v celoti. Sama nisem seznanjena, da bi bilo v skladu s spremembo Poslovnika, kakršnakoli omejitev v zvezi s številom dovoljenih besed za postavljeno pobudo ali vprašanje. Seznanjena sem le, da se je na Vašo pobudo zgodila sprememba poslovnika, ki po novem več ne dovolili, da bi lahko mestni svetniki na sejah postavlja več vprašanj in pobud, kot so to lahko počeli v preteklosti, temveč lahko po novem vsak mestni svetnik postavi samo eno vprašanje na sami seji, ki ga mora najkasneje en dan prej, do točno 8.00 ure zjutraj, pred samo sejo Sveta Mestne občine Velenje, še pisno najaviti.
ODGOVOR:
Vprašanja oz. pobude niso skrajšane, ampak zraven pobude, vprašanja ne objavljamo člankov iz časopisov.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

3. A je mogoče tudi pri postavljanju pisnih vprašanj in pobud kakšna omejitev? Glede na to, da sem bila prisotna na vseh sejah Sveta Mestne občine Velenje o tem nisem seznanjena?
ODGOVOR:
Postavljanje pobud in pisnih vprašanj je opredeljeno v 19. členu Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

4. Glede na to, da je bil s strani preiskovalne komisije sprejet osnutek končnega poročila, ki ugotavlja politično odgovornost posameznim osebah, ki še danes opravljajo pomembne službe v javnem sektorju dajem pobudo, da se eno izmed sej povabi predsednika preiskovalne komisije g. Matjaža Hanžeka, da nam kratko predstavi končno poročilo.
ODGOVOR:
To je stvar Državnega zbora Republike Slovenije in ni v pristojnosti Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

5. Na 27. Seji Sveta Mestne občine Velenje, ki je potekala v torek 27. marca 2018, od 8.00 uri zjutraj naprej, je g. župan izjavil, da Premogovnik Velenje vsa leta ni plačeval davka, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, za zemljišče ob Velenjskem jezeru, kjer se nahaja »CAMP.« Sprašujem Vas ali sem prav razumela Vašo izjavo?
Sprašujem Vas, če sem pravilno razumela Vašo izjavo, kako ste ugotovili neplačevanje davka s strani Premogovnika Velenje in ali ste pregledali tudi vsa ostala plačila stavbnih zemljišč za celotno občino za vsa leta nazaj? Če ste, a ste ugotovili še kakšne druge nepravilnosti in kdo bo prevzel odgovornost za to, da se ne spoštuje zakonov, ki veljajo za vse?
ODGOVOR:
Podatke, ki so bili potrebni za odmero NUSZ, je Mestna občina Velenje pridobivala od zavezancev za odmero nadomestila.
Ker se zakon o davku na nepremičnine v letu 2014 ni pričel izvajati, je Ministrstvo za okolje in prostor konec leta 2015 vse občine pozvalo k preverbi in dopolnitvi podatkov o odmeri nadomestila s podatki registra evidence nepremičnin, zaradi česar je MOV pri zunanjem izvajalcu naročila stanje evidence za fizične osebe. Odmera nadomestila za pravne osebe je specifična za vsako občino posebej, zato ta del ni mogel biti vključen v prevero s strani zunanjega izvajalca.
MOV je tako na podlagi vseh uradnih evidenc sama pričela s pregledom odmere nadomestila za pravne osebe, saj se je v tem času izboljšala tudi evidenca in dostopnost zemljiških podatkov (zemljiški kataster, kataster stavb, gospodarska javna infrastruktura, register evidence nepremičnin…) . Pri tem se je ugotovilo, da posamezne pravne osebe niso podale točnih podatkov ali pa podatkov niso dopolnile oz. spremenile, kot se je spreminjalo dejansko stanje. V primerih, kjer odmera ni izražala dejanskega stanja, so se podatki popravili.
Za območje kampa se je nadomestilo odmerjalo tudi v preteklih letih, vendar samo od manipulativnih (pozidanih) površin. Ker zakon ne določa natančno, katere površine so predmet odmere nadomestila, se je za območje kampa odmerila površina, na kateri se opravlja dejavnost kampa.
Nadomestilo za površine kampa se je odmerilo lastniku, Premogovnik Velenje d.d., ki pa se na odmero v letu 2017 ni pritožilo.
Višina NUSZ se sprotno, glede na podatke zavezancev usklajuje in spreminja na letni ravni, sama višina NUSZ v MOV pa primerjalno z ostalimi mestnimi občinami ostaja na zmerni ravni.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

17. april 2018
Zap. št. 242
Član sveta Matej Jenko je podal naslednja vprašanja in pobude:

1. BMX track
a. kje bo,
b. kaj je že narejeno,
c. kako daleč je z gradbenim dovoljenjem,
d. kdaj bi naj bilo realizirano,
e. koliko sredstev je planiranih v proračunu,
f. kdo bo odgovoren za izvedbo
g. kdo bo odgovoren za organizacijo dogodkov na objektih,
h. kdo jih bo vzdrževal in kakšni stroški se pričakujejo

a. 2. PUMP track (otroški »BMX«)
kje bo,
b. kaj je že narejeno,
c. kako daleč je z gradbenim dovoljenjem,
d. kdaj bi naj bilo realizirano,
e. koliko sredstev je planiranih v proračunu,
f. kdo bo odgovoren za izvedbo
g. kdo bo odgovoren za organizacijo dogodkov na objektih,
h. kdo jih bo vzdrževal in kakšni stroški se pričakujejo

3. SKATE park
a. kje bo,
b. kaj je že narejeno,
c. kako daleč je z gradbenim dovoljenjem,
d. kdaj bi naj bilo realizirano,
e. koliko sredstev je planiranih v proračunu,
f. kdo bo odgovoren za izvedbo
g. kdo bo odgovoren za organizacijo dogodkov na objektih,
h. kdo jih bo vzdrževal in kakšni stroški se pričakujejo
ODGOVOR:
Splošno:
Urbani športi so že nekaj časa trend po celotnem svetu in ga lahko označimo kot prebujene smeri gibanja. Urbanizacija prostora je tako povzročila in omogočila nastanek in razvoj novih možnosti športnih aktivnosti, ki ima veliko pojavnih oblik in se lahko razvija neposredno blizu javnih prostorov kot tudi bivališč in je tako »na dosegu roke« vsem starostnim kategorijam. Nabor urbanih športov je obsežen in se še povečuje.
V Velenju imamo že nekaj tovrstnih objektov:
– skate igrišče pri Rdeči dvorani
– zunanji fitnes na otroškem igrišču
– »Velefit« fitnes na travniku pri OŠ Gustava Šiliha.
Zanimivo dejstvo je, da se s kolesarjenjem ukvarja več ljudi kot z nogometom. Kolesarjenje ni samo način transporta temveč je tudi ena izmed najpriljubljenejših oblik rekreacije in je razširjena med vsemi generacijami. V nasprotju z ostalimi športnimi površinami oz. igrišči, namenske in varne infrastrukture za kolesarje ni, če odštejemo kolesarske poti oz. steze.
Z umestitvijo obeh predlaganih kolesarskih objektov bo Velenje pridobilo objekta, ki bosta razveselila in pritegnila velik del populacije.

BMX proga ( track)
BMX track je sestavljena iz startne rampe (klančine) in proge iz utrjene zemljine in zaključnim slojem iz peska, lokalno asfaltirana (start, zavoji). Štartna rampa je na hidravliko in opremljena s potrebno infrastrukturo za tekmovanja (startne naprave z merilnimi aparaturami). Območje je drenirano, odvodnjavano, urejena je razsvetljava, ograjeno je s panelno ograjo.
SKATE PARK je asfaltirano območje, na katerega se postavljajo premični skate elementi. Od BMX območja je ločen z varovalno ograjo in opornimi zidovi, potrebnimi zaradi specifične konfiguracije terena.
SKUPNI DEL je območje kontejnerjev: dva sanitarna kontejnerja (moške in ženske sanitarije s tuši) ter dva kontejnerja za depoje BMX in Skate. Območje kontejnerjev se pokrije s pohodno streho (betonske votle plošče) in služi za razgledno ploščad na območje.
Izvede se navezava na pločnik ob avtobusni postaji in dovozna pot k dovozu v garažno hišo (klančine).
Območje urbanega parka je od okolice ločeno s panelno ograjo.
LOKACIJA: prostor bivšega letnega kopališča
DOSEDANJE UKREPI: prostor je ustrezno utrjen in urejen je odvod utrjenih vod
GRADBENO DOVOLJENJE: postopek gradbenega dovoljenja je v teku, projektni pogoji so znani, pridobivajo se potrebne služnosti. V postopku priprav idejnih zasnov so bili v največji možni meri vključeni bodoči uporabniki – Kolesarsko društvo Lignit in Društvo DUŠA Velenje
KDAJ NAJ BI BILO REALIZIRANO: predvidoma 2020
KOLIKO SREDSTEV JE V PRORAČUNU: Ocena celotne ureditve je okrog 400.000 evrov, natančnejša ocena bo narejena po izdelavi projektov za izvedbo (PZI)
KDO BO ODGOVOREN ZA IZVEDBO: Izgradnja proge BMX in prostora za SKATE park je investicija, ki se bo oddala v obliki javnega naročila – gradnje. Projekt bo vodil Urad za družbene dejavnosti ob koordinaciji ŠRZ Rdeča dvorana.
KDO BO ODGOVOREN ZA ORGANIZACIJO DOGODKOV: Pomembnejši del dejavnosti bo redno obratovanje objektov, ki bodo v uporabi vsakodnevno in sicer:
– Za splošno uporabo, tečaje
– Vadba za tekmovalce,
– Tekmovanja v različnih starostnih kategorijah in rangih tekmovanja (nacionalna in mednarodna).
Celotno območje bo upravljal JZ ŠRZ Rdeča dvorana.
Dogodki – prireditve oz. tekmovanja bosta praviloma organizirala domicilna kluba – Kolesarsko društvo Lignit in društvo DUŠA Velenje, v sodelovanju z ustrezno nacionalno zvezo ter upravljavcem prostora.
KDO BO VZDRŽEVAL OBJEKTE IN KAKŠNI STROŠKI SE PRIČAKUJEJO:
Objekti so gradbeno nezahtevni in tudi vzdrževanje ne bo posebej zahtevno.
Redni stroški bodo:
– Vsakodnevno čiščenje in urejanje okolice,
– Manjša vzdrževalna dela,
– Tekoči materialni stroški (stroški električne energije, vode, sanitarni material,..)

PUMPTRACK oz. TLAČILNA STEZA:
Tlačilna steza je utrjena zemeljska oz. asfaltirana krožna pot, ki je sestavljena iz grbin in ovinkov. Za vožnjo po njem uporabljamo običajno kolo, kjer vrtenje pedal ni potrebno. Pomembno je le usklajeno ritmično gibanje telesa in rok, kot bi s tlačilko polnili prazno zračnico. Velikost steze se prilagaja željam in možnostim terena ter razpoložljivim finančnim sredstvom.
Steza je primerna tako za popolne začetnike, kot tudi za zahtevnejše kolesarje, od najmlajših do najstarejših. Za začetnike bo proga poligon učenja, kako s pomočjo pravilnega gibanja rok in nog pridobivati na hitrosti in čim hitreje prevozi cel krog ali več njih. Zahtevnejšem kolesarju pa bo predstavljal izziv v obliki preskakovanja valov, akrobacijam…
LOKACIJA: prostor med osnovnima šolama Gustava Šiliha in Antona Aškerca ter ŠC Velenje
DOSEDANJE UKREPI: rezervacija prostora in pripravljene idejne zasnove
GRADBENO DOVOLJENJE: gradbeno dovoljenje ni potrebno
KDAJ NAJ BI BILO REALIZIRANO: maj – julij 2018
KOLIKO SREDSTEV JE V PRORAČUNU: cca 60.000 EUR
KDO BO ODGOVOREN ZA IZVEDBO: ŠRZ Rdeča dvorana
KDO BO ODGOVOREN ZA ORGANIZACIJO DOGODKOV: Pomembnejši del dejavnosti bo redno obratovanje objektov, ki bodo v uporabi vsakodnevno in sicer:
– Za splošno uporabo, tečaje
– Vadba za tekmovalce,
Tečaje za uporabnike bo praviloma organiziral domicilni klub – Kolesarsko društvo Lignit v sodelovanju z upravljavcem prostora.
KDO BO VZDRŽEVAL OBJEKTE IN KAKŠNI STROŠKI SE PRIČAKUJEJO:
Objekti so gradbeno nezahtevni in tudi vzdrževanje ne bo posebej zahtevno.
Redni stroški bodo:
– Vsakodnevno čiščenje in urejanje okolice,
– Manjša vzdrževalna dela.
Odgovor so pripravil v Uradu za družbene dejavnosti.

4. V zvezi z investicijo oz. projektom plavajočih hotelskih namestitev na velenjskem jezeru ste 4.4. podpisali sporazum o sodelovanju.
Prosim, če lahko svetnikom pokažete sporazum in pojasnite kaj ste podpisali oz.
1. ali je MO Velenje investitorju dala kakršne koli obveze ali obljube za to morebitno investicijo
ODGOVOR:
S sporazumom, ki je bil podpisan dne 4.4.2018, sta se predstavnika podjetij MC Public Affairs Mihael Cigler in direktor podjetja Planet Matters Kent Leslie Walwin zavezala, da bosta v sodelovanju z Mestno občino Velenje uresničevala projekt plavajočih hotelskih namestitev ob Velenjskem jezeru.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

2. če da, prosim napišite katere
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje se je s sporazumom zavezala, da bo v okviru svojih pristojnosti v najkrajšem možnem času, v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo, speljala celoten postopek umestitve projekta v predvidene spremembe veljavnih prostorskih aktov Mestne občine Velenje. S partnerjema pri projektu bomo aktivno sodelovali pri pogajanjih z drugimi akterji, katerih dovoljenja in soglasja bodo potrebna za dokončno izvedbo projekta. Predstavniki občine bomo aktivno sodelovali pri pogajanjih za odobritev izvedbe projekta pri organih na državni ravni in je občina za to pristojna. Aktivno bomo pomagali pri pridobitvi vseh potrebnih soglasij in dovoljenj od ostalih vpletenih akterjev, v vseh izvedbenih fazah projekta.
Aktivno sodelovanje zajema v tem sporazumu vse aktivnosti, ki jih Mestna občina Velenje v skladu s svojimi pristojnostmi lahko in sme izvajati na podlagi veljavnih predpisov, ki veljajo zanjo.
Podjetji MC Public Affairs in Planet Matters pa se zavezujeta, da bosta predložila projekt, ki bo pripravljen v obliki posebnih strokovnih podlag (kot vsebina Občinskih podrobnih prostorskih načrtov – OPPN) in bo skladen s smernicami nosilcev urejanja prostora.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

3. in do kdaj morajo biti obveze/obljube izpolnjene
ODGOVOR:
Skladno z določili iz Sporazuma so aktivnosti MOV, ki so navedene zgoraj, vezane na predložitev Projekta, ki bo pripravljen v obliki posebnih strokovnih podlag in bo skladen s smernicami nosilcev urejanja prostora in bo skladen z veljavno zakonodajo. Pri postopkih priprave oz. sprememb prostorskih aktih je MOV vezana na postopke, ki jih opredeljuje veljavna prostorska zakonodaja, kar je navedeno že v besedilu zgoraj.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

4. Prosim, da nas seznanite kaj vse mora občina pripraviti, da bo izvedba te investicije sploh mogoča (od dokumentacije do infrastrukture)
ODGOVOR:
Idejni projekt dokončno še ni izdelan in bo Mestni občini Velenje predložen predvidoma v roku 2 mesecev. Seveda bo potrebno pri izdelavi dokumentacije upoštevati veljavno slovensko zakonodajo; investitorji bodo morali predložiti izdelane strokovne podlage, skupaj z elaboratom ekonomike, upoštevati bo potrebno smernice nosilcev urejanja prostora, med katerimi sta najpomembnejša Direkcija za Vode in ARSO, pri čemer bo v postopku priprave sprememb prostorskih aktov, ki ga bo vodila MOV, sodelovala strokovna in laična javnost. Šele sprejetje tangiranih prostorskih aktov predvidoma v naslednjem letu, bo podalo osnovo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje pa naj bi bilo pridobljeno v max 2 letih po sprejetju prostorskih aktov.
Vrednost investicije se ocenjuje med 12 – 18 mio eur, vendar se ob tem ne more podati natančne ocene, ki pa bo odvisna od same cene izgradnje gospodarske javne infrastrukture, cene zemljišč in natančne vsebine projekta samega.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

5. Na sami novinarski konferenci sem g. Mihaelu Ciglerju predal spodnja vprašanja, na katere je obljubil odgovore. Ker jih do danes še ni prosim, da mu jih ponovno postavite, ter da nanje odgovorite tudi vi.
ODGOVOR:
Vprašanja morate nasloviti na Mihaela Ciglerja.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

Vprašanja za MO Velenje:
9. Kaj se je MO Velenje obvezala, da bo zagotovila investitorju
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje se je s sporazumom zavezala, da bo v okviru svojih pristojnosti v najkrajšem možnem času, v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo, speljala celoten postopek umestitve projekta v predvidene spremembe veljavnih prostorskih aktov Mestne občine Velenje. S partnerjema pri projektu bomo aktivno sodelovali pri pogajanjih z drugimi akterji, katerih dovoljenja in soglasja bodo potrebna za dokončno izvedbo projekta. Predstavniki občine bomo aktivno sodelovali pri pogajanjih za odobritev izvedbe projekta pri organih na državni ravni in je občina za to pristojna. Aktivno bomo pomagali pri pridobitvi vseh potrebnih soglasij in dovoljenj od ostalih vpletenih akterjev, v vseh izvedbenih fazah projekta.
Aktivno sodelovanje zajema v tem sporazumu vse aktivnosti, ki jih Mestna občina Velenje v skladu s svojimi pristojnostmi lahko in sme izvajati na podlagi veljavnih predpisov, ki veljajo zanjo.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

10. Kaj pričakuje od investitorja, v kakšnem času – ali je postavila roke?
ODGOVOR:
Od investitorja se v prvi fazi pričakuje predložitev dokončno izdelanega projekta v roku 2 mesecev, ki bo usklajen s pogoji in smernicami nosilcev urejanja prostora. To bo podalo osnovo za pričetek postopka priprave sprememb in dopolnitev prostorskih aktov, ki urejajo obravnavno območje.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

11. V primeru, da morebiti investicija zaradi različnih vzrokov ne bi bila izvedena, ali je MO Velenje zaščitila svoje interese. Katere? Kako?
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje ves čas ščiti na svoje interese v skladu z veljavno zakonodajo.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

Za obe strani:
13. Če investicija morebiti ne bo zaključena, kaj bo v takšnem primeru z vsemi stroški, ki bodo vloženi v to investicijo, kako je porazdeljena odgovornost?
ODGOVOR:
Stroške investicije nosijo zunanji investitorji.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

14. Kdo nosi dotedanje stroške?
ODGOVOR:
Dotedanje stroške nosijo zunanji investitorji, MOV bo le vodila postopke in aktivno sodelovala pri pripravi sprememb prostorskih aktov, kot to narekuje veljavna zakonodaja.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

15. Kdo je odgovoren za reciklažo hišic, po preteku življenjske dobe?
ODGOVOR:
Ob pripravi sprememb prostorskih aktov bo potrebno izdelati tudi elaborat ekonomike, iz katerega bodo razvidne obveznosti investitorjev.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

27. marec 2018
Zap. št. 241
Član sveta Mihael LETONJE je podal naslednja vprašanja in pobude:

Problematika priseljevanje tujcev
– Zakaj ste naslovili to pismo vsem slovenskim predsednikom, brez vednosti in razprave občinskega sveta?
ODGOVOR:
Na vprašanje je župan Mestne občine Velenje že odgovoril na 27. seji Sveta Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

– Zakaj ste nenadoma tik pred volitvami obrnili ploščo oziroma kje ste bili do sedaj?
ODGOVOR:
Na vprašanje je župan Mestne občine Velenje že odgovoril na 27. seji Sveta Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

– Župan Kontič in tudi podžupan Dermol, ter stranka SD ali se čutite kaj odgovornega ljudem v Velenju za nastalo situacijo, saj ste vseskozi podpirali in zagovarjali kako ste ponosni, da živite v multi kulti mestu?
ODGOVOR:
Na vprašanje je župan Mestne občine Velenje že odgovoril na 27. seji Sveta Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

– Ali obstajajo, tudi na občinski ravni, kakšni programi za integracijo teh ljudi, kajti tudi občina lahko veliko postori za integracijo teh ljudi. Kolikor je meni znano, so to postorili v MO Koper in načeloma nimajo prevelikih težav. Župan sprašujem vas, če ti programi ne obstajajo, zakaj se v tej smeri še ni nič naredilo, če integracijski programi obstajajo, pa me zanima od kdaj in kaj zajemajo?
ODGOVOR:
Na vprašanje je župan Mestne občine Velenje že odgovoril na 27. seji Sveta Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

– Na kakšen način se mislite lotiti tega problema in kaj konkretnega boste župan naredili za zajezitev prihoda tujcev, poleg pisma, ki ste ga že poslali. Kolikor je meni znano, bo problem postajal še večji, kajti po veliki drami v kosovskem parlamentu so potrdili ratifikacijo sporazuma o meji s Črno goro, ki ukinja tudi vizume EU za državljane Kosova. To je grožnja poplavi ekonomskim migrantom.
ODGOVOR:
Na vprašanje je župan Mestne občine Velenje že odgovoril na 27. seji Sveta Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

– Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v Velenju 3.129 oziroma 9,5% tujih državljanov. Zanima me ali obstaja podatek koliko teh tujcev obiskuje program slovenščine.
ODGOVOR:
Na vprašanje je župan Mestne občine Velenje že odgovoril na 27. seji Sveta Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

– Sestali ste se tudi z veleposlanikom Albanije in govorili o jezikovnih ovirah priseljencev. Veleposlanik vam je dal podporo in se strinja s to problematiko in tudi dejal, da so se na sedežu konzula o tej problematiki že pogovarjali. Zanima me, kaj konkretnega sta se dogovorila, da se ta problem v Velenju reši.
ODGOVOR:
Na vprašanje je župan Mestne občine Velenje že odgovoril na 27. seji Sveta Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

27. marec 2018
Zap. št. 240
Članica sveta Suzana KAVAŠ je podala naslednja vprašanja in pobude:

1. V zvezi s kakovostjo zraka v MO Velenje:
V aktualnem mandatu Sveta MO Velenje smo v letu 2015 sprejeli noveliran Občinski program varstva okolja 2016 – 2020. Zakon o varstvu okolja opredeljuje, da lahko vlada del okolja ali posamezno območje s predpisom določi kot degradirano okolje, če na podlagi meril zaradi obremenjenosti okolja ali kadar obstaja tveganje, da bo raven onesnaževal presegla eno ali več alarmantnih vrednosti, in v sodelovanju z občino na območju katere je degradirano območje, določi program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja ali njegovih delov na tem območju. V letu 2017 so občine, ki so na vladnem seznamu sprejele novelirane odloke za kakovost zraka.
Name so se obrnili posamezni občani, ki jih zanima, kakšna je kakovost zraka v MO Velenje in ali obstajajo razlogi, da se območje MO Velenje umesti na omenjeni seznam?
Obenem sprašujem, kakšne aktivnosti in ukrepe boste na MO Velenje sprejeli, da bi na našem območju sledili oziroma uresničevali cilje Slovenije pri zagotavljanju čistega zraka in okolja?
ODGOVOR:
Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/2011, 8/2015) sprejme Načrt za kakovost zraka na določenih območjih, če ravni onesnaževal v zraku presežejo katerokoli mejno ali ciljno vrednost (poudarek je na PM10), Vlada RS. Za doseganje skladnosti z mejnimi vrednostmi za delce PM10 je Vlada Republike Slovenije v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pripravila Načrte za kakovost zraka za MO Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto ter zasavske občine: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi.
Občina Velenje je pristopila k sanaciji zraka na svojem območju že pred 30 leti in več in jo tudi uresničila (imeli smo odlok, načrte, sanacijski program, operativne programe … pač vse, kar smo potrebovali, da smo k sanaciji pristopili, jo izvajali, spremljali in uspešno zaključili). Na podlagi naših zavez in sprejetih dokumentov smo uspeli onesnaževala v zraku, katera smo pričeli spremljati zaradi izredno visokih vrednosti in posledic, ki so se pojavile v okolju, znižati pod predpisane vrednosti, razen v redkih primerih ob izrazito negativnih pogojih.
V okviru Ekološkega informacijskega sistema (EIS) še vedno opravljamo meritve onesnaževal v zraku na osmih stalnih merilnih lokacijah, od katerih so 4 na območju MO Velenje (MP Velenje, Pesje, Škale in Graška gora). Podatki iz vseh merilnih postaj se sproti prenašajo na MO Velenje in tekoče v urnih intervalih na spletne strani (http://okolje.velenje.si/). Izvajajo se meritve SO2 na vseh lokacijah, meritve PM10 na MP Pesje in MP Škale, meritve O3 na MP Velenje in meritve NOx na MP Škale.
Razen ozona, ki predstavlja problem na območju celotne države in širše, in katerega ni mogoče pripisati posameznemu onesnaževalcu ali omejiti le na posameznem območju, so preseganja izredno redka (v letu 2017 so bile presežene dnevne vrednosti PM10, vendar na vseh merilnih mestih v manjšem številu, kot je dovoljena letna vsota in ciljne 8-urne vrednosti ozona; ostale mejne, opozorilne ali alarmne vrednosti niso bile presežene).
V letu 2011 smo uspeli tudi z dogovorom na Agenciji RS za okolje glede izvajanja meritev PM10 v Velenju. Merilnik je umeščen v prostor med OŠ Gustava Šiliha in OŠ Anton Aškerc. Merilni rezultati so objavljeni mesečno na straneh ARSO z zamikom (blizu meseca dni) zaradi analize vzorcev. Število preseganj na letni ravni je bilo že v prvem letu pod dovoljenim, zato je bil namen ARSO merilnik prestaviti v drugo občino. S pristojnimi na državi smo zelo dobro sodelovali in našli vzrok, da je bilo od te namere odstopljeno in tako imamo merilnik še danes v Velenju. V nobenem letu opravljanja meritev dovoljeno število dnevnih mejnih vrednosti ni bilo preseženo.
Vsako leto pripravimo in na Svetu MO Velenje predstavimo tudi letno poročilo o izvajanju meritev onesnaževal v zraku, merilnih rezultatih in obveščanju javnosti. Za leto 2017 bo pripravljeno in predstavljeno v juniju 2018.
Odgovor so pripravili na Medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja.

2. Vložena tožba zoper TEŠ
2. 1. V zvezi s tožbo MO Velenje zoper TEŠ zaradi neizplačila odškodnine za škodo, ki jo TEŠ povzroča s svojim delovanjem na vplivnem območju MO Velenje, v višini 750.000 EUR za leto 2016 postavljamo vprašanja.
Preko medijev sem bila seznanjena, da je MO Velenje vložila tožbo zoper TEŠ zaradi neizplačila odškodnine za škodo, ki jo TEŠ povzroča s svojim delovanjem na vplivnem področju Mestne občine Velenje, v višini 750 tisoč evrov za leto 2016. Višina odškodnine je bila določena s sporazumom, sklenjenim med Holdingom Slovenske elektrarne, d. o. o., TEŠ in MOV dne 9. 5. 2014. Vlado republike Slovenije sestavlja koalicija SMC, SD in DESUS. Koalicijo v Mestnem svetu občine Velenje sestavljajo tudi iste stranke SMC, SD in DESUS. Glede na to, da je TEŠ državno podjetje mi ni razumljivo, kako je mogoče, da se ni mogoče konstruktivno dogovoriti brez vpletanja sodišča. Vložena tožba predstavlja dodatne sodne stroške in glede na naše pravosodje bo o njej odločeno šele čez nekaj let.
Sprašujem, kako bo vložena tožba vplivalo na ceno toplotnega ogrevanja v MO Velenje in kakšen ukrepe boste še sprejeli na občini, da bi se cena znižala? Sprašujem tudi, kako je mogoče, da se takšne odločitve, kot je vložitev tožbe, sprejmejo brez da se o tem seznani občinski svet MOV?
ODGOVOR:
Vložena tožba ne bo vplivala na ceno toplotne energije, saj se tožba nanaša na izterjavo zneska, ki ga je TEŠ na osnovi iz leta 2014 podpisanega sporazuma dolžen plačati. Gre pa za odškodnino za čas gradnje bloka TEŠ 6. Vložitev tožbe je župan napovedoval že od jeseni lani. V zvezi s tem smo 7. marca napovedali tudi novinarsko konferenco in jo izvedli 12. marca. Tako da dejanska vložitev tožbe, ki je bila izvedena 19. marca, ni bila nikakršno presenečenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

2. 2. Zanima me tudi, ali so v preteklosti območja, kjer je TEŠ s svojim delovanjem povzročal največ škode, bili deležni prejema dela zneska odškodnine, ki jo je občina prejemala vsa leta na svoj račun?
ODGOVOR:
Omenjena območja so imela s TEŠ in PV svoje pogodbe.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

2. 3. Glede na to, da je bil s strani preiskovalne komisije sprejet osnutek končnega poročila, ki ugotavlja politično odgovornost posameznim osebah, ki še danes opravljajo pomembne službe v javnem sektorju dajem pobudo, da se eno izmed sej povabi predsednika preiskovalne komisije g. Matjaža Hanžeka, da nam kratko predstavi končno poročilo.
ODGOVOR:
Poročilo obravnava Državni zbor Republike Slovenije, ki je komisijo tudi ustanovil.
Odgovor so pripravili v

3. Klasirnica v Pesju pri Velenju
3. 1. Leta 2005, ko je Premogovnik Velenje prenehal uporabljati objekt Klasirnica za namene klasiranja premoga, se je leta objekt brezplačno prenesel v last Mestne občine Velenje. Po idejni zasnovi prostorskega načrta naj bi se na tem območju uredila poslovno-obrtna cona ali industrijska cona. V ta namen, tudi vzdrževanja, je bilo verjetno porabljenih že kar nekaj finančnih sredstev. Danes objekt ni ravno v najboljšem stanju in tudi vpliva na izgled okolice.
Na podlagi navedenega je bila odločitev Uprave Mestne občine Velenje, da se preureditev Klasirnice ne izvede in da je objekt najbolj smotrno porušiti. Rušitev objekta, za katerega je potrebno izdelati projekte za rušenje zahtevnega objekta, je specifična, saj je objekt velikih dimenzij, grajen za poseben namen industrijske rabe (drobljenje in sortiranje premoga).
Zato so leta 2013 s Premogovnikom Velenje sklenili, da bodo v imenu občine, vendar na lastne stroške, pridobili ustrezno dovoljenje za rušitev in porušili objekt. Občina se je zavezala, da bo objekt prost najemnikov oz. uporabnikov predala Premogovniku Velenje za izpraznitev notranje tehnološke opreme in za rušenje. Premogovnik Velenje pa je izvedel demontažo in odstranitev tehnološke opreme znotraj objekta. Sklenjeno je bilo, da bodo z rušitvijo objekta začeli najkasneje v obdobju enega leta po preusmeritvi odvoza premoga iz jame na jašek NOP II. Ker je Premogovnik Velenje v tem času spremenil namembnost jaška NOP II., na nadaljnje aktivnosti Premogovnika Velenje še čakamo.
Danes je objekt v slabem stanju in močno kvari izgled okolice. Po idejni zasnovi prostorskega načrta je na tem območju predvidena ureditev poslovno-obrtne ali industrijske cone. O nadaljnjih aktivnostih vas bomo še obveščali.
Sprašujem, kakšne so bile aktivnosti v zvezi z izvedbo idejne zasnove prostorskega načrta, da naj bi se na tem območju uredila poslovno-obrtna cona ali industrijska cona, kot so prijave na razpise, vzdrževanje. Koliko finančnih sredstev je bilo za vse to porabljenih?
ODGOVOR:
Območje urejanja z oznako P4/4a je v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Mestne občine Velenje opredeljeno kot pretežno območje poslovno proizvodnih dejavnosti, kar opredeljuje tudi prostorski akt za to območje, Prostorski ureditveni pogoji za območje planske celote 04. Zemljišča območja med obstoječo industrijsko cesto, južno od Velenjskega jezera in železniško progo (lokacija opuščene klasirnice in izvoznega jaška Premogovnika Velenje) je v veliki večini last Premogovnika Velenje. Na tej lokaciji je bila predvidena izgradnja nove poslovne cone. V ta namen je bilo v Spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana MOV (leta 2004) to območje predvideno za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), kar velja še danes.
Leta 2008 je Urad za okolje in prostor izdelal projektno nalogo za območje OPPN poslovne cone Pesje v Velenju, na podlagi katere je bil s strani Premogovnika Velenje naročena urbanistična naloga z naslovom Predlog idejne zasnove ureditve klasirnice, ki jo je izdelalo projektivno podjetje Arhena iz Velenja. Na podlagi te idejne zasnove je Premogovnik Velenje naročil izdelavo posebnih strokovnih podlag Razvojna prostorska zasnova za dele območij urejanja z oznako P4/4 in M4/3 v Velenju, ki služijo kot ena od možnosti ureditve obravnavanega območja, ki naj bi služilo kot dopolnitev Tehnološkega parka Velenje. Izdelavo posebnih strokovnih podlag je v celoti financiral Premogovnik Velenje. Do izdelave OPPN na podlagi izdelanih posebnih strokovnih podlag ni prišlo, ker so interesi in pogledi glede ureditve tega območja različni, vsekakor pa območje predstavlja velik prostorski potencial za razvoj poslovnih dejavnosti neposredno ob predvideni tretji razvojni osi Slovenije. Posebne strokovne podlage so na vpogled na Uradu za urejanje prostora mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

3. 2. Leta 2005, ko je Premogovnik Velenje prenehal uporabljati objekt Klasirnica za namene klasiranja premoga, zato bi se naj le ta objekt brezplačno prenesel v last Mestne občine Velenje.
Sprašujem Vas kolikšen znesek je plačevala družba Premogovnik Velenje za uporabo stavbnega zemljišča v izmeri 3.087 m2 občini Velenje na leto, kot ga morajo tudi vsi lastniki stavbnih zemljišč v občini? Sprašujem Vas ali ni negospodarno, da se tako že več let ravna z nepremičnino, zanjo se ne plačuje pripadajočih davščin, objekt propada in kazi izgled okolice? Ljudje čutimo, da se nam standard iz dneva v dan znižuje, pri malem človeku se oblast zelo dobro potrudi, da le ne bi pozabila kaj obračunati.
ODGOVOR:
Družba Premogovnik Velenje je bila pred letom 2004 zavezanec za odmero NUSZ, in sicer za objekt klasirnica v znesku 6.980,00 evrov na letni ravni.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

4. Problematika priseljevanje tujcev
4. 1. Zanima me, kako ustrezni organi v občini nadzirajo dejansko prebivanje v občini Velenje, če ima nekdo tukaj prijavljeno stalno ali začasno prebivališče ter zlorabe pri pridobivanju otroških dodatkov za tujce s prijavljenim stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji?
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje nima pristojnosti na tem področju.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

4. 2. Ali so ustrezni organi v Zdravstvenem domu Velenje zaznali zlorabe zdravstvenih kartic, da bi se z eno kartico zdravilo več oseb, in kako zdravstvene ustanove preverjajo identiteto bolnika? Ali in koliko je bilo zaznanih takšnih zlorab zdravstvenih kartic, posamezno po letih, od leta 2002 dalje?
ODGOVOR:
Predlagamo, da vprašanje naslovite na Zdravstveni dom Velenje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, izpostava Velenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

4. 3. Stanovanjsko-poslovni objekt Gorica je gradila občina več let. Celotna investicija je presegla 20 milijonov evrov. Sprašujem Vas, koliko neprofitnih stanovanj v tem objektu je danes v lasti občine Velenje? Nadalje sprašujem ali so bila stanovanja v lasti občine dodeljena le družinam s slovenskim državljanstvom ali tudi tujim družinam?
ODGOVOR:
Trenutno je v lasti Mestne občine Velenje 69 neprofitnih stanovanj v objektu PSO Gorica, (65 jih ima še Stanovanjski sklad RS). Stanovanja so se dodeljevala v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanja v najem in Stanovanjskim zakonom – torej vsaj prosilec oz. nosilec najemne pogodbe mora biti državljan RS.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

5. Kako bo dvig turistične takse vplival na razvoj turizma v občini Velenje?
ODGOVOR:
Dvig turistične takse bo v začetku vplival na razvoj turizma v občini Velenje minimalno. Taksa lahko vpliva na razvoj turizma preko večjega števila turistov. Turistična taksa trenutno znaša 1,27 EUR na osebo.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

25. marec 2018
Zap. št. 239
Član sveta Anton DE COSTA je podal naslednje vprašanje:

1. Pasji park je praviloma z žično ograjo ograjeno območje namenjeno psom in njihovim lastnikom, kjer so lahko psi spuščeni s povodca. Osnovna oprema vključuje ograjo, koše za pasje iztrebke in klopi za lastnike. Dobrodošla je tudi voda in drevesa, ki ob vročini omogočajo ohladitev. Velikosti se razlikujejo, zadostuje že okoli 1500m2. Znano je, da je današnja družba vedno bolj izolirana, posledično pa ljudje bolj osamljeni. Tudi iz tega razloga se število psov izredno povečuje. Temu primerno se morajo tudi mesta prilagoditi in to ne samo z dajanjem kazni za nemarne lastnike, ki ne pobirajo pasjih iztrebkov. Tudi lastniki psov so meščani tega mesta in tudi njim je potrebno omogočiti prostor za kvalitetno preživljanje časa z njihovim ljubljenčkom. Veliko slovenskih mest se je že prilagodilo temu trendu, Mestna občina Velenje pa v temu pogledu zaostaja. Ker je strošek postavitve parka relativno majhen (največji strošek je ograja), učinki pa pozitivni za lastnike in ostale meščane, verjamem, da bo tudi naša občina stopila v tem oziru v korak s časom.
ODGOVOR:
Pobuda za postavitev pasjega parka v Velenju ni nova, saj smo se z njo v preteklosti že večkrat ukvarjali. V zvezi s tem smo imeli tudi idejni projekt, ki je bil predstavljen na kolegiju župana, na njem pa je sodeloval tudi predstavnik kinološkega društva Velenje. Ta nam je postavitev v zamišljeni obliki odsvetoval, vsaj dokler ne bo ustrezno rešeno vprašanje odgovornosti. Pri tem ne gre samo za zagotavljanje čistoče, ampak v prvi vrsti za odgovornost vodnikov psov in MOV, kot upravljavca parka. Zavedati se je treba, da dogajanje v okolici pasjega parka, pa tudi izven njega, lahko uide kontroli in v primeru neljubih dogodkov (pretep med psi, napad psa na človeka v njegovi bližini, ipd.) se bo najprej izpostavilo vprašanje kdo je za kaj odgovoren.
V MOV postavitvi pasjega parka ne nasprotujemo in smo pripravljeni projekt postavitve tudi izvesti, vendar pa bi morale še pred tem inštitucije, ki skrbijo za pasjo populacijo, prevzeti odgovornost za dogajanje v in okoli pasjega parka. Vsekakor se bomo potrudili poiskati primere dobre prakse drugod in jih prenesti v naše okolje.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. Ob Škalskem jezeru je za sprehajalno pot, ki je izpeljana tik ob jezeru so ob poti nameščeni koši za mešene odpadke. Teh je dovolj, košev za pasje iztrebke pa bi lahko bil še kakšen več. Dajem pobudo, da se koši za mešane odpadke in pasje iztrebke namestijo tudi ob sprehajalno tekaški progi , ki je speljana ob glavni cesti v Škale.
ODGOVOR:
Specialnih košev za pasje iztrebke že nekaj let več ne postavljamo. Vrečke s pasjimi iztrebki namreč lastniki psov povsod v mestu lahko odlagajo v običajne koške za smeti, poleg tega pa so se vrečke, ki so bile nameščene na koših za pasje iztrebke uporabljale nenamensko in uničevale. Glede dodatnih košev ob sprehajalno tekaški progi ob cesti V Škale, pa bomo takoj opravili ogled in naročili postavitev dodatnih košev, kjer bo to potrebno.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalen dejavnosti.

3. Nekdanji dom štaba TO na Kopališki cesti se pripravlja za zgodovinsko vojni muzej posvečen osamosvojitveni vojni 1991. Imenoval naj bi se po poveljniku Ervinu Prislanu kar me zelo veseli. Pred domom na travniki stoji zgodovinski eksponat in sicer tank Sherman ameriške izdelave iz obdobja II. svetovne vojne. Ime Sherman nosi po slavnem ameriškem generalu William T. Sherman , ki je deloval v času Severno ameriške državljanske vojne.
Dajem pobudo, da se ga ponovno restavrira ne v notranjosti ampak zunanji del , da se ga pobarva v originalni prvotni barvi, takšen kot je bil , ko je prišel iz ameriške tovarne. Zraven pa se še napišejo na ustrezni tabli karakteristike tega tanka, ki je odločilno pripomogel v zmagi proti fašizmu , nacizmu v Severni Afriki , Evropi in na Pacifiku proti Japonski v II. svetovni vojni. Menim če odpiramo bodoči zgodovinski muzej, potem je higienično, da vsak zgodovinski eksponat, ki bo na tem mestu naj bo predstavljen v svoji izvirni zgodovinski identiteti. Zelo lep primer tega spoštljivega odnosa do zgodovinskih eksponatov lahko vidimo v vojnem muzeju v Pivki, ki je vzorno urejen po mednarodnih standardih, ki so značilni za vojne muzeje in v ničemer ne zaostaja za podobnimi vojnimi muzeji v EU.
ODGOVOR:
O predlogu glede poimenovanja Spominskega centra 91 po Ervinu Prislanu se bomo posvetovali še z veteranskimi organizacijami, ki sodelujejo pri pripravi vsebin bodočega centra. Pregledali bomo tudi stanje razstavnega tanka in se na osnovi strokovnih predlogov opredelili o nadaljnjih posegih.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

25. marec 2018
Zap. št. 238
Član sveta Mihael LETONJE je podal naslednje vprašanje:

1. V mesecu decembru sem izpostavil problem pošte na Gorici in v Starem Velenju. Zanima me, če ste že dobili kakšen odgovor glede pošte na Gorici, kajti velik problem pošte v Starem Velenju je delovni čas.
ODGOVOR:
Že konec leta 2017 smo takoj naslovili dopis na pošto, a nismo prejeli nobenega odgovora.
Odgovor so pripravili v Uradu za javne finance in splošne zadeve.

23. marec 2018
Zap. št. 237
Član sveta Matej JENKO je podal naslednje vprašanje:

1. Zanima me ali ima MO Velenje še vedno v »najemu« garažo nad avtobusno postajo. Če jo ima, me zanima kakšni stroški so bili do današnjega dne z njo (vsi stroški) in koliko je bilo prihodkov (tudi statistika koliko je bilo vseh parkiranih avtomobilov v tem času: avtomobilov/na celotno obdobje). Prosim tudi za informacijo Iz katere postavke proračuna se poravnavajo stroški.
ODGOVOR:
MO Velenje nima sklenjene najemne pogodbe za garažo nad avtobusno postajo. Ima pa za določen čas, od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 sklenjeno pogodbo o brezplačni uporabi garažne hiše – 1. in 2. etaže s podjetjem Toming – Consulting, d. o. o . – v stečaju. Stečajni upravitelj je gospod Gregor Bele.
Mesečni stroški tekočega vzdrževanja znašajo 1.900,00 EUR/mesec. Vsi stroški tekočega vzdrževanja v obdobju od 1. 6. 2015 do 28. 2. 2018 tako znašajo 60.800,00 EUR. Za postavitev dodatnih označevalnih tabel in LED prikazovalnika pa je strošek znašal 4.728,60 EUR.
Promet v letu 2017: parkomat G03: 5.064,95 evrov (število transakcij 4.030); parkomat G04: 196,90 evrov (število transakcij 151).
Vir financiranja je Plan Komunalnega podjetja Velenje, stroškovno mesto 109000, konto 41200.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

22. marec 2018
Zap. št. 236
Član sveta Franc SEVER je podal naslednja vprašanja:

1. Zanima me do kdaj morajo končati dela izgradnje protihrupne ograje. Vem, da je investitor država in za počasno izvedbo del ni odgovorna občina.
ODGOVOR:
Po terminskem planu je zaključek del predviden do 30. 4. 2018. Dela so se podaljšala zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. Zanima me ali so se predstavniki občine dogovorili z izvajalcem del, da se za ograjo uredi tudi pločnik.
ODGOVOR:
Predmet projekta za izvedbo je samo protihrupna ograja.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

3. Ali se razmišlja, da bi se pločnik podaljšal do razširjenega cestišča pri odcepu za Lipje.
ODGOVOR:
Izvedba pločnika do odcepa za Lipje ni predvidena.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

4. V kolikor povezava pločnika ni mišljena v tej fazi, predlagam, da se izvedejo aktivnosti in se pristopi k izgradnji naknadno, če ni možno to izvesti sedaj.
ODGOVOR:
Zemljišče, kjer naj bi bil pločnik je v lasti Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI). Zaradi tega bo potrebno doseči dogovor z DRSI glede naročila projektne dokumentacije in kasnejše skupne izvedbe. Trenutno pločnika še ni v načrtu, res pa je, da bomo kljub želji po izvedbi težko dosegli minimum normativa Pravilnika za ureditev peš površine.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

5. Predlagam, da bi Komunala pošiljala položnice v prvi polovici meseca in ne v drugi, saj tisti, ki plačujejo položnice na banki morajo dvakrat na banko.
ODGOVOR:
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., posreduje položnice uporabnikom široke potrošnje, in sicer:
– uporabnikom široke potrošnje – večstanovanjski objekti, so položnice izstavljene najkasneje do 10. v mesecu, z rokom plačila do 22. v mesecu;
– uporabnikom široke potrošnje – individualne hiše, so položnice izstavljene najkasneje do 15. v mesecu, z rokom plačila do zadnjega v mesecu (računi se nanašajo na akontirane količine; dejanska poraba se ugotavlja polletno s popisom stanja na merilnih napravah, ko se izvede tudi poračun akontacij).
Pri obračunu komunalnih storitev za individualne hiše (akontirane količine) sta posebnost meseca januar in julij, ko poteka poračun in so položnice izdane do 20. v mesecu.
Klub temu, da uporabniki v individualnih hišah mesečno za komunalne dobrine in storitve plačujejo akontativni znesek, določen na osnovi povprečnih mesečnih količin preteklega primerljivega obračunskega obdobja, tudi njim položnic ne moremo izdati pred 15-im v mesecu, saj moramo do izdaje položnic od ustreznih inštitucij prejeti in na položnicah upoštevati vse morebitne spremembe lastniških razmerij (spremembe lastništva, najema ipd.). Prav tako moramo vsak mesec upoštevati še morebitne spremembe, ki nam jih sporočijo uporabniki sami (zvišanje ali znižanje višine akontacije ipd). V prvih mesecih leta smo z izdajo položnic nekoliko zamujali zaradi vzpostavitve nove oblike obračuna, vendar je zdaj sistem vzpostavljen in zamud ne pričakujemo več. Treba je tudi upoštevati, da od našega posredovanja položnic na pošto lahko traja še 3-5 dni, da položnice prispejo do uporabnikov.
Tudi v prihodnje se bomo v podjetju trudili, da obračun komunalnih dobrin in storitev izvedemo pravočasno in uporabnikom pošljemo položnice v zgoraj navedenih rokih.
Odgovor so pripravili na Komunalnem podjetju Velenje.

19. marec 2018
Zap. št. 235
Član sveta Matej JENKO je podal naslednja vprašanja:

Prosim vas, da v odgovore na moja vprašanja glede klasirnice še dodate finančne analize, ter izračunane stroške rednega delovanja, ki so se od modela do modela razlikovali. Vse te podatke ste uporabili kot osnovo na kateri ste podali spodnje sporočilo za javnost. Glede na to, da ste se sklicevali nanje verjamem, da so že zbrani in ne bo problem dodati tega k že postavljenim odgovorom.
ODGOVOR:
Vsi podatki so že objavljeni v dokumentaciji na vprašanje z dne 22. februar 2018.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

12. marec 2018
Zap. št. 234
Član sveta Matej JENKO je podala naslednja vprašanja:

Na javni predstavitvi projekta »prireditveni oder in prostor na jezeru« na MO Velenje smo izvedeli, da ni niti vsebin, niti programov, niti zagotovljenih sredstev za programe na tem prostoru (kar je bilo razvidno tudi že v sprejetih proračunih v letu 2018 in 2019, ki ste jih v svetu potrdili). Dajem pobudo, da snovalci proračuna preverijo kje in kako je mogoče prerazporediti sredstva (morda je mogoče pridobiti tudi nova sredstva, na kakšnem razpisu?), da se bo lahko za 7,5 mio.€ vredno investicijo pripravilo izvedljive programe, ki bodo poleg »zastonj zabave«, prireditev… prinašali tudi nova delovna mesta za občane Velenja. Predlagam, da župan s vladajočo koalicijo pobudo prouči, in do naslednje seje mestnega sveta pripravi odgovor v obliki osnutka rebalansa, ki se ga umestiti kot posebno točko na dnevni red.
ODGOVOR:
Pobudo bomo preučili.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župan.

27. februar 2018
Zap. št. 233
Član sveta Matej JENKO je podala naslednja vprašanja:

1. Na spletni strani pod povezavo Video posnetki sej ni arhivskih posnetkov sej 2010-2014. Prosim, da pogledate in to uredite.
ODGOVOR:
V skladu s 64. členom Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje so posnetki sej na spletni strani občine objavljeni še dve leti od nastanka posnetka, ne dlje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

2. Zanima me, zakaj svetniška vprašanja, ki sem vam jih posredoval v sredo 21.2. še niso javno objavljena? Prosim, da jih objavite. Ko boste odgovore pripravili jih objavite in jim prosim dodajte datum objave, da bo razvidno kdaj ste nanje odgovorili.
ODGOVOR:
Na vprašanja svetnikov odgovarjamo v skladu s Poslovnikom Sveta Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

22. februar 2018
Zap. št. 232
Član sveta Matej JENKO je podala naslednja vprašanja:

V zvezi s Klasirnico v Pesju me zanima sledeče:
1. Če sem prav razumel, je župan na sami seji povedal, da je MOV predala Klasirnico nazaj na Premogovnik Velenja (PV), da jo bo ta »brezplačno« porušil.
2. Zanima me vse v zvezi s to izjavo, kakšni so dogovori, kdaj in kje se je to dogovorilo, stroški ipd.
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je leta 2013 s Premogovnikom Velenje sklenila pisni dogovor, s katerim je pooblastila Premogovnik Velenje, Premogovnik Velenje pa se je zavezal, da bo v imenu občine na lastne stroške pridobil ustrezno dovoljenje za rušitev in na lastne stroške porušil objekt. Občina se je zavezala, da bo predala objekt Premogovniku Velenje za rušenje in izpraznitev notranje tehnološke opreme, prost najemnikov oz. uporabnikov. To je občina tudi storila. Občina je tudi z dogovorom soglašala in dovolila, da Premogovnik Velenje takoj po podpisu dogovora prične z demontažo in odstranitvijo tehnološke opreme znotraj objekta, na lastne stroške in s svojimi izvajalci in da uredi in krije zavarovanje delovišča. Premogovnik Velenje je z demontažo tudi pričel in v večji meri dela tudi končal.
Z dogovorom je bilo dogovorjeno, da bo Premogovnik Velenje pričel z rušitvijo »Klasirnice« najkasneje v 1. letu po preusmeritvi odvoza premoga na jašek NOP II.
Mestna občina Velenje z dogovorom ni imela nobenih stroškov.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

3. Zanima me katera zemljišča in kakšne so kvadrature parcel, ki jih je v zadnjih 20 letih v dobila MO Velenje od PV po simbolični ceni (ne tržni;posebej naj bo razvidno zemljišče za Kasirnico s pripadajočo okolico).
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je od Premogovnika Velenje zemljišča kupovala po cenilnih vrednostih. Premogovnik Velenje je prenehal uporabljati objekt »Klasirnica« za namene klasiranja premoga. Objekta ni več potreboval, zato ga je leta 2005 brezplačno prenesel v last Mestne občine Velenje. Objekt stoji na par. št. 964 1137/1 v površinah: poslovna stavba v velikosti 2.642 m2 in dvorišče v velikosti 445 m2.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

4. Koliko sredstev se je porabilo za objekt in okolico Klasirnice (vzdrževanje, varovanje, tekoči stroški,…) – od pridobitve v last do danes
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje z objektom nima stroškov. Objekta nismo varovali. Elektrika je odklopljena, prav tako so odjavljene tudi vse komunalne storitve. Manjši spodnji del prostora smo oddajali v najem, vse stroške za ta del je poravnaval najemnik.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

5. Koliko sredstev je MOV porabila za pripravo ali izvedbo različnih razpisov, programov, razvijanje idej…
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je za namen možne revitalizacije objekta izvajala projekt INDU.PIK – modeli revitalizacije objektov industrijske kulturne dediščine. Projekt je bil sofinanciran iz Evropske unije (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006. Vrednost projekta INDU.PIK za MOV 16.376.814,00 SIT z DDV (68.339 EUR), stopnja sofinanciranja je bila 72,08 %, povrnjeno: 11.804.407 SIT (49.258 EUR), lastni delež MOV 4.572.406 SIT (19.080 EUR).
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

6. Katere ideje/idejni projekti so bile ustvarjeni in predstavljeni za oživitev Klasirnice? Koliko so stali? Prosim, da mi jih pošljete v el. obliki, da se z njimi seznanim.
ODGOVOR:
Vse je opisano v dveh priloženih elektronskih dokumentih.
Odgovor so pripravili Urad za razvoj in investicije.

V zvezi s projekti na jezeru me zanima:
1. Kdaj in katere ideje je mestni svet že obravnaval v zvezi z razvojem jezera? Če obstajajo, koliko so stale? Prosim, da mi jih pošljete v el.obliki, da se z njimi seznanim – od l.1990 do danes
ODGOVOR:
Območje rekreacijskega območja Jezero, ki predstavlja širše območje Velenjskega jezera in Škalskega jezera je bilo prostorsko opredeljeno v prostorskih sestavinah Srednjeročnega družbenega plana Občine Velenje za obdobje 1986-1990 (dopolnjen 1989 – Ur. vestnik Občine Velenje št. 10/86, 7/01) in v prostorskih sestavinah Dolgoročnega družbenega plana Občine Velenje za obdobje 1986 -2000 (Ur. vestnik občine Velenje št. 11/86, 13/04 in 17/10). Širše območje je bilo razdeljeno na ožje območje Velenjskega jezera (južna obala Velenjskega jezera zahodno od območja vrtičkarskega območja Kunta Kinte), ki je bilo namenjeno turistični namembnosti, širše območje Škalskega jezera vključno z Velenjskim stadionom in ostalim športnim kompleksom ob Škalskem jezeru, ter območje Starega jaška. Severni del Velenjskega in Škalskega jezera prostorsko urejajo Prostorsko ureditveni pogoji za območje urejanja 02, medtem ko zahodni in severozahodni del Velenjskega jezera prostorsko ureja Odlok o odlagališču pepela, žlindre in produktov razžvepljanja TEŠ.
Celotno ožje in širše območje Velenjskega in Škalskega jezera je s prostorskimi sestavinami družbenega plana občine opredeljeno kot pridobivalni prostor Premogovnika Velenje, ki ima zaradi tega popolnoma drugačen režim urejanja prostora, kot površine in območja izven tega prostora.
Številne ideje, predlogi, projekti ki so bili vezani na širše območje obeh jezer so bili preko pobud in predlogov implementirani v veljavne prostorske akte, ki so bili v postopku sprejemanja na Svetu MOV javno razgrnjeni in javno obravnavani skladno s prostorsko zakonodajo ter potem sprejeti na Svetu MOV.
Za iskanje idej, rešitev, predlogov o ureditvi širšega območja obeh jezer za potrebe razvoja turizma na tem območju je bil v letu 2002 izveden javni natečaj z naslovom VELENJSKA JEZERA – urbanistična, arhitekturna in krajinska ureditev okolice velenjskega in Škalskega jezera, ki je podal veliko število različnih prostorskih rešitev in idej za ureditev celotnega območja in okolice Velenjskih jezer za namen širitve in razvoja športa, rekreacije in turizma. Številne od teh idej so bile implementirane v same prostorske izvedbene akte na tem območju, ki jih je sprejel Svet MOV.
V letu 2008 je bila v Velenju organizirana tudi arhitekturna delavnica za prireditveni prostor na TRC Jezero v kateri je sodelovala Fakulteta za arhitekturo iz Ljubljane, kjer so bile podane številne idejne rešitve urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja predvidenega prireditvenega prostora na območju TRC Jezero. Po izboru strokovne komisije je bila najboljša idejna zasnova za prireditveni prostor na obravnavanem območju kasneje uporabljena pri dokončni zasnovi prireditvenega prostora, ki jo je obravnaval in sprejel tudi Svet MOV skladno z zakonsko predpisano proceduro.
Na podoben način so bile iskane tudi rešitve za predvideno ureditev kampa na območju TRC, ureditev obstoječe čolnarne, športnega parka ob Beli dvorani, otroškega igrišča, predvidene nove čolnarne, plaže na južni obali Velenjskega jezera, letni kino ob Škalskem jezeru in številni drugi manjši projekti na obravnavanem območju.
Ob tem ne smemo pozabiti tudi na mednarodni urbanistično arhitekturni natečaj za ureditev Športnega parka Velenje, ki je bil izveden v letu 2010, na katerem je sodelovalo s svojimi rešitvami kar 18 priznanih arhitektov in projektantskih organizacij iz Slovenije in tujine. Natečaj je dal veliko paleto rešitev kako urediti ožje in širše območje Velenjskega stadiona z ostalimi športnimi in turističnimi objekti ter zunanjo ureditvijo, ki so lahko osnova za ureditev tega pomembnega prostora ob Škalskem jezeru.
Številne predlagane ideje, predlogi, pobude, projekti so bili tako vključeni v izdelavo štirih prostorskih aktov, ki prostorsko urejajo obravnavano ožje in širše območje obeh jezer in jih je sprejel Svet MOV po zakonsko predpisanem postopku, ki vključuje tudi javnost preko javnih razgrnitev in javnih obravnav osnovnih prostorskih aktov in tudi njihovih sprememb in dopolnitev.
Prostorski akti, ki podrobno urejajo obravnavano območje so:
– Odlok o lokacijskem načrtu za rekreacijsko območje »Jezero« v Velenju – območje urejanja R4/4 (Odlok je objavljen v Ur. vestniku MOV, št. 20/05, 2/07, 18/08 in 9/13);
– Odlok o lokacijskem načrtu Stari jašek v Velenju (Odlok je objavljen v Ur. vestniku MOV, št. 20/05, 21/05, 30/06, 1/08, 19/08, 6/09, 10/10, 2/12 in 17/13);
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje sanacije ugreznin s pepelom, žlindro in produkti razžvepljanja (Odlok je objavljen v Ur. vestniku Občino Velenje št. 7/93 in v Ur. vestniku MOV, št. 7/96, 9/04, 24/07);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote 02; Krajevni skupnosti Škale-Hrastovec in Konovo-del (Odlok je objavljen v Ur. vestniku MOV, št. 6/10-UPB1, 27/10, 6/12, 9/13, 13/13 in Ul RS, št. 27/13-DPN).
Vse natečajne rešitve posameznih urbanistično – arhitekturnih natečajev, arhitekturnih delavnic in vsi veljavni prostorski akti z grafičnimi deli so na vpogled v Uradu za urejanje prostora MOV.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

2. Koliko sredstev je MOV porabila za pripravo ali izvedbo različnih razpisov, programov, razvijanje idej…
ODGOVOR:
A/ Stroški z dokumentacijo za CTN prireditveni oder
Projekti za večnamenski prireditveni prostor na območju TRC Jezero v Velenju;
Izdelal: Vegrad,
Datum podpisa pogodbe: 12.5.2009,
Cena: 35.700 eur z DDV.

Izdelava projektov za spremljevalne objekte ob večnamenskem prireditvenem prostoru na območju TRC Jezero v Velenju;
Izdelal: Vegrad,
Datum podpisa pogodbe: 16.4.2010,
Cena: 11.988 eur z DDV.

Popravek in dopolnitev PZI dokumentacije prireditveni oder, z oznako POG-1399/2016, datum izdelave; januar 2017.
Izdelal: Domino inženiring, d.o.o..
Datum podpisa pogodbe: 9.11.2016,
Cena: 24.156,00 eur z DDV.

Izdelava geološke PZI dokumentacije za CTN – prireditveni oder, z oznako POG-1505/2016, datum izdelave: december 2016.
Izdelal: Blan d.o.o.,
Datum podpisa pogodbe: 30.11.2016,
Cena: 16.158,00 eur z DDV.

Recenzija PZI projekta Prireditveni oder, z oznako POG-0304/2017, datum izdelave: april 2017.
Izdelal: GI ZRMK d.o.o,
Datum podpisa pogodbe: 20.3. 2017
Cena: 16.470,00 eur z DDV.

Izdelava DIIP in IP projektov za CTN Prireditveni oder, z oznako POG-0419/2017, datum izdelave: november 2017.
Izdelal: ELIMIN d.o.o,
Datum podpisa pogodbe: 25.4. 2017
Cena: 7.320,00 eur z DDV.

Koordinacija VZPD – izgradnja fekalnega kanala CTN oder, z oznako JN-1031/2017-4, datum izvedbe: december 2017
Izdelal: Jamnikar Darko s.p.,
Datum podpisa naročilnice: 17.11.2017
Cena: 122 eur z DDV.

Gradbeni nadzor dela kanalizacije CTN prireditveni oder, z oznako POG-1423/2017, datum izvedbe: december 2017
Delo opravil: PV IVEST d.o.o.,
Datum podpisa pogodbe: 7.11.2017
Cena: 966,24 eur z DDV.

Izvedba del je opravilo Komunalno podjetje Velenje po principu »inhouse« naročila v vrednosti 29.468,41 eur z DDV in ne bo upravičeni strošek operacije.
Izdelava študije izvedljivosti in poročanje za CTN oder, z oznako POG-0090/2018, datum izvedbe: februar 2018
Delo opravil: ELIMIN d.o.o.,
Datum podpisa pogodbe: 29.1.2018
Cena: 6.588,00 eur z DDV.

B/ Stroški z dokumentacijo za CTN prireditveni prostor
Izdelava PGD in PZI projektov za CTN Prireditveni prostor; z oznako POG-0385/2017, datum izvedbe: do 31.3..2018
Izdelal: Domino inženiring d.o.o..
Datum podpisa pogodbe: 3.5.2007,
Cena: 24.363,89 eur z DDV.

Geodetski načrt – CTN Prireditveni prostor; z oznako JN-0503/2017-12, datum izvedbe: julij 2018
Izdelal: Premogovnik Velenje d.d..
Datum podpisa naročilnice: 15.6.2017,
Cena: 2.431,18 eur z DDV.

Izdelava DIIP in IP projektov za CTN Prireditveni prostor, z oznako POG-0731/2017, datum izdelave: do 31.1. 2018.
Izdelal: ELIMIN d.o.o,
Datum podpisa pogodbe: 27.10. 2017
Cena: 7.320 eur z DDV.

Izdelava študije izvedljivosti in poročanje za CTN oder, z oznako POG-0091/2018, datum izvedbe: do maja 2018
Delo opravil: ELIMIN d.o.o.,
Datum podpisa pogodbe: 6.2.2018
Cena: 6.588,00 eur z DDV.

Javni natečaj VELENJSKA JEZERA (urbanistična zasnova) – leta 2003:
nagrade za natečajne rešitve (1., 2., 3. nagrada in odkup) 4. 400.000,00 SIT ali 18.360,00 EUR

Javni natečaj za idejno rešitev PRIREDITVENEGA PROSTORA NA OBMOČJU TRC JEZERO V VELENJU – leto 2008:
nagrade za natečajne rešitve (1. in tri 2. rešitve) 4.500,00 EUR

Javni natečaj ŠPORTNI PARK VELENJE – leto 2010:
nagrade za natečajne rešitve (1. in 2. nagrada ter 1 odkup) 57.000,00 EUR

REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČE ČOLNARNE, SANITARIJ IN GOST. LOKALA – 2013:
projektna dokumentacija (IDZ, PGD) 13.800,00 EUR

PRIREDITVENI PROSTOR NA OBMOČJU TRC JEZERO – 2016:
projektna dokumentacija (IDZ, PGD, PZI) 44.704,00 EUR

LOKACIJSKI NAČRT REKREACIJSKEGA OBMOČJA JEZERO V VELENJU:
– lokacijski načrt (2005) je financiral TRC Jezero, d. o. o., Velenje;
– spremembe in dopolnitve LN (2006) je financiral BTC, d. d., Ljubljana;
– spremembe in dopolnitve LN (2008) je financirala HTZ Velenje, IP, d. o. o., Velenje.

Spremembe in dopolnitve LN REKREACIJSKEGA OBMOČJA »JEZERO« V VELENJU – 2017:
– stroški izdelave Posebnih strokovnih podlag 12.950,00 EUR
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti in Uradu za urejanje prostora.

3. Kako je prehajalo lastništvo zemljišč okrog jezera v in iz lastništva MO Velenje (območje med Koroško cesto, železnico in jezerom ter od restavracije Jezero do vključno avtokampa) – od l.1990 do danes.
ODGOVOR:
Na podlagi nakupa, prodaje in menjave je prehajalo lastništvo na MOV in iz MOV na druge osebe (pravne ali fizične). Do leta 2006 je Svet MOV sprejemal sklepe o prodaji nepremičnin, sklepe o menjavi nepremičnin, kasneje še sklepe o sprejemu posameznega programa prodaje. Leta 2007 pa smo pričeli s sprejemanjem sklepov o načrtu pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem. Vsi sklepi so objavljeni v Uradnih vestnikih MOV, ki so objavljeni na občinski spletni strani. Prav tako lahko prenose lastninske pravice na zemljiščih pridobite na Zemljiški knjigi v Velenju, kjer so vsi podatki javno dostopni.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

4. Ali je oz. kaj je novega v zvezi z hotelom na jezeru? Kakšna je korespondenca s potencialnim investitorjem? V kateri fazi je pridobivanje dovoljenje za hotel na vodi?
ODGOVOR:
Na vzhodnem delu Velenjskega jezera skupaj z angleškim investitorjem snujemo enega najbolj atraktivnih posegov na tem območju. S potencialnim investitorjem je MOV dne 25.3.2016 podpisala dogovor o sodelovanju pri razvoju te poslovne priložnosti. Na vodi naj bi se ob obročastem plavajočem pontonu zgradilo okoli 35 apartmajskih hišk, na kopnem pa večje število klasično zgrajenih malih turističnih apartmajev. Investitor želi v prostor tega dela jezera in objezerskih površin investirati celovito in ga dograditi s servisnim objektom, dodatnimi peš potmi, prometnimi dostopi ter prenovo golf igrišča z drugimi spremljajočimi vsebinami. Projekt dokončno še ni izdelan.
Pri izdelavi tega projekta bo potrebno upoštevati vse smernice in pogoje nosilcev urejanja prostora in spremeniti tangirane veljavne prostorske akte, pri čemer bo sodelovala strokovna in laična javnost. S strani potencialnega investitorja dokončni predlog projekta še ni bil predložen na MOV. Gradbeno dovoljenje pa je vezano na sprejem sprememb tangiranih prostorskih aktov in zakonsko določenih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

5. Kaj se dogaja s plovnim režimom, v kateri fazi pridobivanja so dovoljenja?
ODGOVOR:
V MO Velenje smo v letu 2016 pripravili Osnutek (delovno gradivo) Odloka o določitvi plovbnega režima po Velenjskem jezeru. Z Odlokom želimo določiti plovbni režim zaradi varnostni plovbe ob izvajanju turističnih, športnih in rekreacijskih aktivnosti oziroma dejavnosti, ter pospeševanja njihovega razvoja na vodnih in obvodnih površinah jezera. V tem času smo pričeli pridobivati soglasja za objekte na jezeru in ob jezeru, umeščajo se še različne dejavnosti ob jezeru. Vse navedeno želimo vključiti v odlok. Na odlok mora dati soglasje tudi Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija RS za okolje. Ko bodo določene vse dejavnosti in vsi objekti ob jezeru, bomo to vključili v odlok in ga posredovali v potrditev soglasodajalcem (MOP, ARSO), nato pa še v potrditev Svetu Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

6. Kaj je s kopalno vodo, dovoljenji za pomole. V kateri fazi pridobivanja so dovoljenja?
ODGOVOR:
V letu 2017 smo se z MOP intenzivno usklajevali glede pridobitve statusa kopalne vode. Spomladi smo jim dostavili dodatne analize, ki so dokazovale ustreznost kopalne vode. MOP naj bi v začetku poletja začel s spremembo uredbe in s tem uvrstil Velenjsko jezero na seznam kopalnih voda. Na temo nadaljnjih postopkov za uvrstitev dela Velenjskega jezera na seznam kopalnih voda je predviden usklajevalni sestanek na MOP in strokovnimi službami Direkcije RS za vode, katerega termin pričakujemo do konca meseca marca 2018.
V letu 2017 smo s strani Ministrstva za okolje in prostor pridobili vodno dovoljenje za vstopno izstopna mesta, pridobivamo še vodno soglasje. Prav tako smo v letu 2017 pridobili certifikat oz. spričevala o ustreznosti za plavajoča pontona. V letu 2018 bomo skušali pridobiti gradbena dovoljenja, vodna dovoljenja in vodna soglasja za gradbene objekte (betonska plaža in betonske škarpe) pod objektom čolnarne. Za vse objekte pa je potrebno pridobiti še vodno pravico, ki jo bomo pridobili po pridobljenih vodnih dovoljenjih in soglasjih.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije ter v Uradu za urejanje prostora.

7. Ali ima oz. ali je imel do danes lobist Mihael Cigler sklenjeno kakšno pogodbo z MO Velenje ali s katerim koli od zavodov oz. organizacij, ki jih financira MO Velenje? Kakšne so pogodbene vrednosti? Če jih je imel/jih ima prosim za vpogled v pogodbe.
ODGOVOR:
S podjetjem MC Public Affairs Ltd, ki jo zastopa direktor Mihael Cigler smo na podlagi javnega naročila sklenili Pogodbo za izdelavo strokovnih razvojnih podlag in identifikacijo javnih ter zasebnih virov financiranja za pospeševanje razvoja ekonomskih in raziskovalno-razvojnih aktivnosti na območju Mestne občine Velenje v višini 19.300,00 evrov. V okviru navedene pogodbe je bil podpisan tudi sporazum Listina o sodelovanju med podjetjem Planet matters business club iz Londona in Mestno občino Velenje. Eden izmed projektov navedene pogodbe s podjetjem MC Public Affairs Ltd je tudi projekt Hotel na vodi.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

8. Na območju turističnega jezera se je ob zasutju jezera urejala drenaža za odvodnjavanje, pa je tam velikokrat močvirje. Ali se je kdaj ugotavljalo morebitne vzroke in odgovornost – kaj se je ugotovilo?
ODGOVOR:
Zasip takratnega t.i. »Turističnega jezera« je izvedel Premogovnik Velenje (oz. takrat verjetno RLV), tako da nimamo točnih informacij o načinu izvedbe zasutja. Zaradi zastajanja vode na območju bivšega jezera je MOV v letu 2006 naročila projektno dokumentacijo za ureditev odvodnjavanja. Projekt je, zaradi velikega obsega del in posledično velikih stroškov, predvideval fazno izvedbo. Prva faza ureditve odvodnjavanja je bila nato izvedena v letu 2007, ostale faze pa nato niso bile izvedene.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

9. Ali je razpisna dokumentacija za izvedbo projektov (oder, prireditveni prostor) na jezeru že pripravljena, kdaj bo razpis?
ODGOVOR:
Projektna dokumentacija je še v fazi priprave za prijavo na 2. fazo prijave na razpis na posredniški organ (Ministrstvo za okolje in prostor) za pridobitev soglasja (sklepa) o podpori, ki je pogoj za podpis pogodbe o sofinanciranju projektov. Obenem pripravljamo tudi vso potrebno gradbeno tehnično dokumentacijo za razpis za izbor izvajalca del in postopke za izbor izvajalca po sistemu FIDIC.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

10. Ponovno prosim za vso projektno dokumentacijo, ki ste jo poslali na razpis ze EU sredstva, za katero ste že dobili tudi dopis opozicije, kjer je točno izraženo kako in kaj želimo. Če je ne dobimo v roku treh dni bomo primorani vložiti zahtevek preko inf.pooblaščenke.
ODGOVOR:
Zagotavljamo vam, da smo vam z odgovorom na vprašanje s prilogami z dne, 11.1.2018 posredovali vso vsebinsko dokumentacijo, ki je bila posredovana na posredniški organ 1. faze (ZMOS). Nobena druga dokumentacija ne prej in ne kasneje ni bila posredovana na katerikoli organ za pridobivanje EU sredstev, saj le-ta še ni popolna.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

V zvezi z razvojem turizma v Velenju oz. Šaleški dolini:
1. Zanima me, kdaj, kateri in koliko je bilo sprejetih različnih dokumentov v zvezi z razvojem turizma?
ODGOVOR:
Na področju turizma je bilo sprejetih pet razvojnih dokumentov.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

2. Koliko je bilo sprejetih strategij? (prosim za elektronske dokumente)
ODGOVOR:
Sprejete so bile štiri strategije in Strateški marketinški plan za področje turizma v mestni občini Velenje in Šaleški dolini 1996, ki se nahajajo v elektronskih prilogah.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

3. Koliko je bilo sprejetih vizij – katere? (prosim za elektronske dokumente)
(za vse točke zanimajo me odgovori od leta 1990 do danes)
ODGOVOR:
Vizije so del strateških dokumentov, ki smo vam jih podali v prejšnjem odgovoru.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

4. Kaj je v enem letu delovanja naredil Zavod za turizem, kako ocenjuje njegovo delovanje njegov strokovni svet, kako ocenjuje župan?
ODGOVOR:
Poročilo o delu Zavoda za turizem ŠD bo predstavljeno na seji Sveta Mestne občine Velenje 27. marca 2018. Za mnenje strokovnega sveta zavoda glede delovanje zavoda je najbolje, da vprašanje zastavite strokovnemu svetu. Po odloku delo zavoda ocenjuje njegov svet.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

5. Kakšne so delovne naloge in pristojnosti go. Urške Gaberšek zaposlene na MOV (še posebej me zanima s področja turizma) in kakšna je razmejitev njenih nalog z nalogami, ki jih opravlja Zavod za turizem? Zdi se, da opravlja podobne, če ne že skoraj enake naloge, kot bi jih naj opravljal za to ustanovljeni zavod za turizem. Zakaj ga. Urška Gaberšek ni ostala na zavodu za turizem, če je bila zaposlena na TICu, ki danes spada pod Zavod. Kakšne so prednosti za MOV, da so jo zaposlili. Kako poteka usklajevanje oz. korespondenca med njo in Zavodom, kje župan Kontič vidi sinergijske učinke v tako razdvojenem delovanju (do sedaj v mestnem svetu še nikoli nismo videli skupne ali celo usklajene predstavitve odgovorov ali mnenj med njo in Zavodom za turizem)?
ODGOVOR:
Urška Gaberšek izvaja skladno z Zakonom o lokalni samoupravi in Zakonom o spodbujanju razvoja turizma naloge, ki so v pristojnosti občin (načrtovanje, organiziranje in izvajanje spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja).
Spremlja zakonodajo na področju turizma, spremlja turistično takso, ureja pogodbena razmerja med zavodom in MOV, pripravlja finančne odredbe za zavod, društva in TZV, usklajuje aktivnosti Zavoda za turizem ŠD, sodeluje pri pripravi proračuna za področje turizma, pripravlja in izvaja razpis za Sofinanciranje programov in projektov na področju turizma v Mestni občini Velenje (društvena dejavnost), pripravlja razne razpise in pravilnike, je zeleni koordinator projekta Slovenia Green Velenje, je predstavnica Velenja v mreži slovenskih destinacij odličnosti (EDEN), je članica komisije za turizem Skupnosti občin Slovenije, sodeluje pri izvajanju ukrepov za izvedbo strategije razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje 2017 – 2021, sodeluje pri organizaciji prireditev Mestne občine Velenje in sodeluje pri izvedbi EU projektov.
Zavod za turizem izvaja naloge skladno z odlokom o ustanovitvi zavoda (natančen opis nalog je razviden iz ustanovitvenega akta v prilogi).
Naloge Urške Gaberšek in Zavoda za turizem ŠD se smiselno dopolnjujejo in prepletajo.
Urška Gaberšek je vse od začetka zaposlitve do danes zaposlena na Mestni občini Velenje. Prednost, da je ostala na MOV je razvidna v strokovnem delu na področju turizma, ki je skladno z zakonom v pristojnosti občin.
Usklajevanje med Zavodom za turizem ŠD in MOV poteka na mesečnih sestankih kjer je poleg Urške Gaberšek prisotna vodja Urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak. Poleg tega je v delovnih skupinah, ki jih vodi MOV za področje turizma član skupin Franci Lenart in sodeluje ter usklajuje pripravo dokumentov (npr.Sklepi v elektronskih prilogah).
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

6. februar 2018
Zap. št. 230
Članica sveta Breda KOLAR je podala naslednjo pobudo:

1. Vedno več je sovražnega in neprimernega govora. Tako v medijih, prav tako pa v ustanovah in tudi na sejah Sveta MOV. Zato dajem pobudo, da se pripravi zaveza proti uporabi sovražnega govora, ki se jo ponudi v podpis vsem svetnikom.
ODGOVOR:
24. marca 2015 ste članice in člani Sveta Mestne občine Velenje sprejeli Kodeks ravnanja izvoljenih in imenovanih predstavnikov Mestne občine Velenje. Namen kodeksa je bil določiti standarde obnašanja, ki se pričakuje od izvoljenih in imenovanih predstavnikov pri opravljanju njihovih dolžnosti, in seznaniti občanke in občane s standardi obnašanja, ki jih imajo pravico pričakovati od izvoljenih in imenovanih predstavnikov.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

5. februar 2018
Zap. št. 229
Članica sveta Breda KOLAR je podala naslednjo pobudo:

1. Dajemo pobudo, da se na semaforjih na prehodih za pešce, kjer je po mnenju pescev prekratek cas prizgana zelena luc za prehod, namestijo odstevalniki. Tako bodo pesci tocno vedeli, koliko casa imajo na razpolago za prehod ceste. Gre predvsem za prehode pri Mercatorju na Saleski cesti ter pri Zdravstvenem domu. Po moznosti pa se kje.
ODGOVOR:
V križišču delujejo semaforji s prilagojenimi intervali. Zaradi načina delovanja preučujemo možnost postavitve odštevalnikov za pešce. Če se bo pokazalo, da jih je možno urediti, jih bomo postavili.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

4. februar 2018
Zap. št. 228
Član sveta Fran SEVER je podal naslednjo pobudo:

1. Dajem pobudo, da se takoj, ko bodo vremenske razmere omogočale uredi cesta iz Gorice v Šalek (proti Efenkovi cesti). Ko se pripelješ čez križišče je napet- zgrbančen asfalt, ki je zelo moteč. Prav tako predlagam, da se zakrpa luknja na Foitovi cesti iz smeri Gorenja proti krožišču pri Vili Bianci.
ODGOVOR:
Zadevo bomo sporočili vzdrževalci ceste, podjetju VOC, d. d., ki bo nevarna mesta saniral v sklopu rednega vzdrževanja cest.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

30. januar 2018
Zap. št. 227
Članica sveta Breda KOLAR je podala naslednjo pobudo:

1. V mestu je vedno več uporabnikov električnih koles. Zato v svetniški skupini SMC dajemo pobudo, da se zanje namestijo stojna in polnilna mesta.
ODGOVOR:
V sklopu razpisa Ministrstva za infrastrukturo za ukrepe trajnostne mobilnosti, na katerega se MOV prijavlja v mesecu marcu 2018, so upravičeni stroški tudi postavitev električnih polnilnic. Mestna občina Velenje že preverja možnost prijave postavitve nekaj električnih polnilnic v sklopu postavitve novih parkirišč za kolesa. V okviru dobljenega EU projekta »Smartcomm« je v sklopu pilotnega ukrepa predvidena postavitev dveh električnih stebričkov na dveh različnih Bicy postajah ter nakup štirih električnih koles v sklopu sistema Bicy. V okviru dobljenega EU projekta »Chestnut« je v sklopu pilotnega ukrepa predvidena postavitev nove Bicy postaje na železniški postaji, ki bo imela pet navadnih in pet električnih priključnih mest; predviden je tudi nakup petih električnih koles v sklopu sistema Bicy.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

29. januar 2018
Zap. št. 226
Članica sveta Anita LEMEŽ KLJAJIČ je podala naslednje vprašanje:

1. Svetniško vprašanje, ki ga izpostavljam v nadaljevanju, je vezano na ureditev in prestavitev otroškega igrišča v KS Cirkovce. V KS Cirkovce otroško igrišče meji na lokalno cesto, parkirišče in športno igrišče. Prostor je zelo majhen in omejen. Ker šola ne uporablja vrta, ki je bil na spodnji strani šole, me zanima, ali je možnost, da se otroško igrišče prestavi na del, kjer je bil včasih šolski vrt?
Otroci bi lahko skozi glavni ali stranski šolski vhod, brez prečkanje prometnih površin, dostopali bolj varno na igralne površine. Zaradi razpoložljivosti večjega prostora, bi bila dana možnost postavitve še dodatnih igral.
Zgodi se, da kljub zavarovani površini igrišča, žoga ali kakšen drug športni rekvizit prileti na cestno površino, ki je tik ob igrišču. Tako obstaja visoko tveganje za varnost otrok. Promet na lokalni cesti Cirkovce – Graška Gora se z leti močno povečuje. Lastnik zemljišča, kjer je bil vrt, je MOV.
ODGOVOR:
Pobudo bomo proučili. Bomo pa najprej počakali na vpis otrok v šolo in vrtec za naslednje šolsko leto. Šele nato se bomo posvetovali o nadaljnjih usmeritvah.
Odgovor so pripravil v uradu za družbene dejavnosti.

29. januar 2018
Zap. št. 225
Članica sveta Anita LEMEŽ KLJAJIČ je podala naslednjo pobudo:

1. Podajam svetniško pobudo vezano na zagotavljanje varnosti v cestnem prometu na lokalni cesti Cirkovce – Šenbric. Varnost udeležencev v cestnem prometu na lokalni Cesti Cirkovce – Šenbric je vse bolj ogrožena.
Navajam nekaj vzrokov:
1. V zadnjih letih so v gozdu na cestnem odseku Cirkovce – Šenbric naredil veliko škode podlubniki, ki povzročajo propadanje dreves. Tako se pojavljajo številna področja, kjer je gozd močno izkrčen, neporaščen, propadla drevesa pa padajo tudi na vozišče omenjene ceste.
2. Posledično strmo pobočje, ki je na spodnjem delu cestišča, predstavlja veliko nevarnost zaradi nezavarovanih prepadov v globino (priložene fotografije iz terena).
3. Lokalno cesto Cirkovce – Šenbric koristi vedno več udeležencev v cestnem prometu.
4. Zelo je tudi povečan promet, saj to cesto koristimo tako lokalni prebivalci, kot tudi drugi prometni udeleženci iz drugih regij, saj je to relacija (bližnjica), ki vodi proti Koroški.
Dajem pobudo, da se omenjeni cestni odsek, z vidika zagotavljanja varnosti udeležencev v cestnem prometu, temeljito pregleda in ustrezno ukrepa. Predlagam, da se na kritičnih mestih zagotovijo cestno odbojne oziroma varnostne ograje.
ODGOVOR:
S predstavnikom vzdrževalca cest in prometne signalizacije si bomo ogledali problematične odseke na omenjeni cesti in po potrebi izdali delovni nalog za postavitev jeklene varnostne ograje.
Odgovor so pripravil v uradu za komunalne dejavnosti.

24. januar 2018
Zap. št. 224
Članica sveta Erika KLJUN ROŠKAR je podal naslednjo pobudo:

1. Dajem pobudo za ureditev semaforja v križišču pri Premogovniku Velenje.
ODGOVOR:
Omenjeni semafor je na območju Občine Šoštanj, ne Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravil v uradu za komunalne dejavnosti.

11. februar 2018
Zap. št. 231
Članica sveta Erika KLJUN ROŠKAR je podala naslednjo pobudo:

1. Glede na prejeti dopis s strani gospoda Asmirja Bečarevića, dajem pobudo, da ga povabimo na naslednjo sejo, kjer bo imel besedo. Menim, da ni bilo prav, da mu mestni svet ni dal priložnosti, da pojasni stališča Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije. Pravzaprav nisem vedela, da je gospod v dvorani, poleg tega so ga nekateri svetniki videli, da je večkrat dvignil roko, a ni dobil priložnosti za besedo.
ODGOVOR:
Na seji Sveta Mestne občine Velenje smo dali besedo povabljenemu, generalnemu direktorju Premogovnika Velenje mag. Golobu, ki nam je predstavil razmere, dogajanje in vizijo razvoja. V kolikor bi želeli slišati nasprotno stališče, bi povabili predstavnikov vseh sindikatov in predstavnika sveta delavcev. Znano je, da ima SDRESS včlanjen manjšinski delež zaposlenih, v primerjavi s članstvom v drugih sindikatih, kar pomeni, da tudi ne more govoriti v imenu večine zaposlenih na Premogovniku Velenje. Torej bi za prikaz reprezentativnega stanja morali povabiti vse akterje.
Poleg tega pa sta se dan pred sejo Sveta MOV, v ponedeljek, 5. februarja 2018, vodstvi Premogovnika Velenje in HTZ Velenje ponovno sestali z vsemi socialnimi partnerji (SPESS, SDRES, Svet delavcev PV in HTZ), da bi poiskali skupni dogovor glede zaključevanja leta 2017. Rezultat je podpisan Dogovor o zaključevanju leta 2017, ki so ga podpisali sindikat SPESS ter Svet delavcev PV in HTZ.
Odgovor so pripravili v kabinetu župana.

2017

29. december 2017
Zap. št. 223
Član sveta Matej JENKO je podal naslednja vprašanja:

1. Zanima me, zakaj vprašanja, ki jih postavijo svetniki niso objavljena na spletni strani MOV TAKOJ ko jih svetniki pošljemo na MOV(ali npr. najkasneje v treh dneh)?
Odgovori na svetniška vprašanja so postali po spremembi poslovnika netransparentni in se izkoriščajo kot manipulacija in politično orodje stranke SD oz. župana s katerim želijo onemogočati postavljanje konstruktivnih vprašanj opozicije (po mnenju večine opozicije je bil prvi korak že sprememba poslovnika!)
Kot primer navajam odgovor MOV na 7,5mio€ vredno investicijo, saj je to na zadnji seji izpostavil tudi župan, »da že imam odgovore pripravljene…«. Znano je, da so bili ti odgovori pripravljeni že nekaj dni pred sejo, jasno sem zapisal, posebej zaprosil, da se mi odgovori pošljejo pravočasno, torej v gradivu za sejo, da jih lahko preučim, pa mi le ti niso bili poslani. Iz odgovorov je jasno razvidno, da ni bilo potrebno zbirati zahtevnih podatkov, ki bi jih bilo potrebno čakati (npr, da se pridobijo iz drugih institucij ipd), saj bi le te odgovore skrben gospodar morali poznati že ob sprejemu, da gre v takšno investicijo. Vsi odgovori so se že morali nahajati v uradih oz. zavodih v sami Mestni občini. Tako je bilo realno možno, da bi se lahko pripravili odgovori pravočasno. Pa se niso, zato je šlo po mojem mnenju za zavestno zavlačevanje s posredovanjem odgovorov. To pa je bil tudi eden od vzrokov, da sem na seji nekatera od teh vprašanj občinski upravi in županu postavil tudi javno.
ODGOVOR:
V skladu z 19. členom Poslovniku Sveta Mestne občine Velenje se pisni odgovori na vprašanja in pobude posredujejo članom sveta praviloma na prvi naslednji redni seji sveta v pisni obliki, pisni odgovori na vprašanja in pobude se objavijo tudi na spletni strani Mestne občine Velenje. Odgovore, ki jih navajate v vprašanju ste vsi svetnice in svetniki dobili na klop kot gradivo za sejo Sveta Mestne občine Velenje in na to vas je opozoril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

2. Da se zgornja praksa ne bi ponavljala in ker se ne ve koliko časa je minilo od postavitve vprašanja do odgovora dajem pobudo, da se vprašanja, ki jih postavijo svetniki objavijo na spletni strani velenje.si TAKOJ, KO VPRAŠANJA DOBITE, Odgovore pa objavite na spletni strani velenje.si takoj ko jih pripravite. Hkrati z odgovori obvestite tiste, ki so vprašanja postavili. Datum odgovora je sestavni del odgovora. Vsa vprašanja in pobude ter odgovore, ki so pripravljeni do dneva oddaje v tisk Gasila sveta MOV se vključi v objavo aktualnega glasila. Vprašanja, ki so postavljena in odgovorjena kasneje se vključi v Glasilo za naslednjo sejo. Tako bo korespondenca transparentna.
ODGOVOR:
Na vprašanja svetnic in svetnikov odgovarjamo v skladu s Poslovnikom Sveta Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

3. Zanima me tudi ali lahko vodje uradov samostojno napišejo odgovore ali morajo dati odgovore v pregled direktorju uprave in županu.
ODGOVOR:
Delovanje občinske uprave je v pristojnosti direktorja.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

21. december 2017
Zap. št. 222
Član sveta Mihael LETONJE je podal naslednja vprašanja:

1. V Gorenju in v Premogovniku se v zadnjem času dogaja veliko stvari in v medijih se pojavljajo razno razni članki, ki nakazujejo na velike težave v teh dveh družbah. Ker sta ti dve družbi zelo velikega pomena za Šaleško dolino in širše, sicer vem, da občina nima vpliva na poslovanje teh družb, me vseeno zanima, ali ima občina kakšne konkretne informacije glede poslovanja teh družb. Podajam pobudo, da bi direktorja teh družb predstavila svetnikom, kakšno je dejansko stanje v teh družbah.
ODGOVOR:
Na februarsko sejo sveta smo povabili generalnega direktorja Premogovnika Velenje mag. Ludvika Goloba, ki bo lahko odgovoril na vprašanja.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

2. Prav tako se veliko govori o nasipu med velenjskim in šoštanjskim jezerom. Dajem pobudo, da bi tudi velenjskim svetnikom predstavniki Premogovnika podali poročilo o stanju nasipa med tema dvema jezeroma.
ODGOVOR:
Na februarsko sejo sveta smo povabili generalnega direktorja Premogovnika Velenje mag. Ludvika Goloba, ki bo lahko odgovoril na vprašanja.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

21. december 2017
Zap. št. 221
Članica sveta Breda KOLAR je podala naslednje pobude:

1. V mestu in na vpadnicah v mesto je promet vedno bolj gost. Ob konicah prihaja do vedno večjih zastojev. Mesto se duši v pločevini. Vozniki iščejo bližnjice, da bi se izognili čakanju v kolonah. Tako iz koroške smeri uporabljajo cesto čez Konovo, Šmartno proti Gorenju. Iz celjske smeri uporabljajo bližnjice skozi Bevče in Gorico ali od Velenjke mimo Živkoviča in čez Gorico v smeri Koroške. Zaradi povečanega prometa se je prometna varnost prebivalcev ob teh “bližnjicah” zelo poslabšala še posebej zato, ker ponekod na teh cestah manjkajo pločniki, prehodi za pešce itd.
V svetniški skupini SMC predlagamo, da se sinhronizira delovanje prometne signalizacije ter poostri nadzor na teh cestah – bližnjicah in se jih še posebej označi, da so namenjene za lokalni promet.
ODGOVOR:
Porast prometa v zadnjih letih je očiten, česar se tudi zavedamo. Zaradi tega je v letu 2018 predvidena rekonstrukcija Šaleške in Kidričeve ceste s križišči in semaforskimi napravami, ki bodo izboljšala pretočnost prometa v mestu. V letu 2018 bomo naročili tudi prometno študijo s ciljem pridobitve dejanskega stanja na vseh mestnih cestah (občinskih in državnih). Na osnovi pridobljenih podatkov bomo lahko izvedli dodatne, nujno potrebne ukrepe (optimizacija krmilnih diagramov semaforjev, optimizacija geometrije križišč), za izboljšanje stanja prometa.
Bomo pa pozvali policijo in mestno redarstvo, da poostri nadzor na teh odsekih.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. Občane, ki živijo in koristijo odcep pri Vranovi kapeli proti Bevčam zanima, kdaj bo ta odcep zaprt za širšo uporabo oz. ukinjen. Slišali so, da bi naj bila povezava v smeri Bevč speljana iz semaforiziranega križišča mimo Grudnikov in Jezernikov proti Bevčam.
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je v sklopu nameravane gradnje parkirišča za tovorna vozila na platoju pri gostišču Obirc naročila projektno dokumentacijo, s katero želimo parkirišče priključiti na glavno cesto G1-4 Velenje – Arja vas tako, da bo najmanj moteče za vse udeležence v prometu. Ena varianta je predvidevala priključevanje parkirišča pri Vranovi kapeli, s čimer bi uredili križišče in varno priključevanje krajanov Bevč na G1-4.
Na osnovi pridobljenih idejnih zasnov smo opravili sestanek na Direkciji RS za infrastrukturo. Projektant je poleg idejnih zasnov priključevanja izdelal tudi analizo obeh križišč za obdobje nadaljnjih 20 let, ki je pokazala, da je priključevanje parkirišča na G1-4 ustrezno le z obstoječim semaforiziranim križiščem pri Obircu.
Namreč, priključevanje parkirišča preko novega križišča pri Vranovi kapeli ne bi bilo skladno z zakonodajo, lokacija je namreč izven naselja, razdalje med križiščema ne bi ustrezala zakonodaji oz. Pravilniku o projektiranju cest in Pravilniku o cestnih priključkih, kjer je v 9. členu med drugim navedeno:
– območji dveh zaporednih priključkov na cesti zunaj naselja se na cestah G1, G2, R1 in R2 se ne smeta prekrivati;
– najmanjša oddaljenost med priključki zunaj naselja je odvisna od kategorije ceste in projektne hitrosti in mora biti večja od dvakratne zaustavitvene razdalje.
Direkcija RS za infrastrukturo ugotavlja, da je priključevanje preko obstoječega semaforiziranega križišča edino ustrezno in nadalje predlaga investitorju, Mestni občini Velenje, da bi se obstoječi cestni priključek LC 450061 za Bevče na glavno cesto ukinil, tako da bi se sprojektiral in izvedel dostop v Bevče preko semaforiziranega križišča pri Obircu, saj bi se le tako lahko zagotovila prometna varnost vseh udeležencev v prometu.
Mestna občina Velenje bo v prihodnjem obdobju rezervirala finančna sredstva in naročila izdelavo projektne dokumentacije, ki bo predstavljala dolgoročno in varno rešitev uporabnikov ceste LC 450061 na način kot ga je predlagala Direkcija RS za infrastrukturo.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

3. Na zelo dotrajani cesti Kavče – Ložnica -Polzela je zaradi katastrofalnega stanja cestišča težko voziti s hitrostjo 90 km na uro. Navigacijske naprave namreč voznike usmerjajo ravno na to cesto kot glavno cesto proti oz. iz avtoceste A1 v smeri Velenja. Tako se po tej cesti vozijo tudi kamioni velike teže. Predlagamo, da Mestna občina Velenja da pobudo na Ministrstvo za infrastrukturo po omejitvi hitrosti na tej cesti npr. na 60 km na uro. To bo pripomoglo k temu, da bo cesta manj obremenjena z vozili, saj navigacijski sistem ne bo več usmerjal voznike na to cesto kot bližnjico do Velenja in naprej na Koroško.
ODGOVOR:
S predlogom se strinjamo. Predlog omejitve hitrosti in urgentne sanacije cestišča bomo poslali upravljavcu ceste, Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

4. V preteklosti je prebivalcem Velenja Sončni park nudil številne aktivnosti. Tudi zdaj je lepo urejen oz. se še ureja z dodajanjem novih vsebin – drsališče ipd.
Kotalkališče je tista površina, ki bi jo v prihodnje lahko namenili za skate park. Predlagamo tudi, da bi se v prihodnosti del parka namenil izgradnji otroškega kolesarskega poligona. Otroci bi pod strokovnim vodstvom na varovani površini pridobivali znanja iz prometne varnosti in obnašanja v prometu. Za nakup/donacijo koles bi morda lahko pritegnili sponzorja/donatorja. V mestih v duhu celostne prometne strategije težimo tudi k čim večji uporabi koles. Ugotavljamo, da se kolesarji ne znamo/jo na kolesarskih površinah ravnati, kot predpisujejo pravila. Tako bi že malčke seznanjali s pravili vožnje s kolesom in pripomogli k boljši osveščenosti in varnosti teh udeležencev v prometu.
ODGOVOR:
Ureditev kolesarskega poligona v Sončnem parku ni predvidena, saj v parku tudi ne obstaja večja asfaltna površina, ki bi bila primerna za takšne aktivnosti. Bomo pa predlog preučili in poskusili najti primeren prostor, kamor bi lahko takšno dejavnost umestili.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

5. Vsako leto javni zavodi MOV pripravijo poročila o svojem delu v preteklem obdobju. Poročila so pripravljena tako, kot se posameznemu poročevalcu zdi pomembno, da zajame vsebino po svoji presoji. Zato predlagamo, da se na MOV predpišejo oz. določijo pravila, ki bodo za vse JZ določala vsebino in izgled poročil. Predlagamo, da se v ta pravila umesti tudi poročanje o načrtovanih investicijah JZ. Poročila bodo tako preglednejša, krajša in bodo bralcem nudila tiste informacije o delovanju JZ, ki so pomembne.
ODGOVOR:
Javnim zavodom smo že predpisali dolžino in obliko skrajšanega poročila, ki je vsako leto v gradivu za sejo sveta in ga predstavijo na svetu MOV. Glede na vsebinska področja pa gre za specifične javne zavode, katerim je nemogoče predpisati povsem enako vsebinsko formo. Enotno poročilo predstavljajo sicer osnovne šole, kjer je to tudi mogoče in zaradi primerljivosti tudi smiselno.
Gre za poročila za preteklo poslovno leto, zato v sama poročila praviloma javni zavodi ne opisujejo investicij za naprej. Seveda pa v sami razpravi o poročilih na odboru, oz. sami seji sveta lahko glede na vprašanja posameznih svetnic in svetnikov direktorji javnih zavodov predstavijo tudi načrtovane vsebine in večje investicije za vnaprej.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

21. december 2017
Zap. št. 220
Član sveta Anton De Costa je podala naslednji pobudi:

1. Prva pobuda je ponovno usmerjena v popravo zamolčanih zločinov in sicer , da se uredi memorialni kompleks morišča pod Kožljem v spomin na nedolžne izvensodno pobite večinoma Velenjčane. Uredi se naj primeren dostop- pot do tega morišča. Na morišču naj se namesti memorialna spominska plošča z imeni in priimki pobitih domačinov. Vidno naj se to morišče označi z ustrezno memorialno tablo že iz glavne ceste Velenje- Celje tako kot je to označeno v Sodski za partizanske grobove.
ODGOVOR:
Lokacija Grobišča Koželj je vpisana v register vojnih grobišč pod evidenco prikritih vojnih grobišč.
Upravljanje vojnih grobišč sodi v pristojnost Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo) in jih na svojem območju izvaja upravna enota.
Urejanje vojnih grobišč opravljajo lokalne skupnosti, ki ležijo na območju dotične upravne enote, v medsebojnem sodelovanju in na podlagi sklenjene pogodbe z ministrstvom. V pogodbi se določi obseg urejanja ter višino in rok plačila storitev.
Ureditev obravnavanega območja se bo tako lahko pričela z zagotovitvijo sredstev v državnem in občinskem proračunu in predhodno ureditvijo lastniško pravnega razmerja zemljišča, na katerem je grobišče evidentirano.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

2. Da se izdela kip poveljniku TO v času osamosvojitvene vojne Ervinu Prislanu in ta spomenik se naj postavi ob lipi samostojnosti, ki stoji ob promenadi. Ta otvoritev tega spomenika naj bi bila istočasno , ko se bo svečano odprl muzej osamosvojitve, ki se naj bi po predlogu župana tudi imenoval po Ervinu Prislanu.
ODGOVOR:
Postavitev kipa Ervinu Prislanu je skladno z že izdelanim idejnim projektom predvidena in tudi pomensko ter simbolno najbolj primerna v parku ob Spominskem centru 1991.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

3. Dajem ponovno pobudo, da se namesti pri lipi samostojnosti osamosvojitveni spomenik v obliki tetraedra.
ODGOVOR:
Iz urbanističnega stališča je postavitev na lokaciji ob Lipi samostojnosti mogoča na podlagi predhodne preveritve oz. izdelave celostne spominske ureditve tega območja.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

4. Dajem pobudo, da se odstrani spomenik enega največjih vojnih zločincev Tita in na njegovo mesto postavi enega od predlaganih spomenikov (ali rudarja ali generala Majstra ter se seveda tudi izvede preimenovanje trga ali rudarski trg ali trg generala Majstra).
ODGOVOR:
Spomenik Josipa Broza Tita je kot memorialna dediščina vpisan v register nepremične kulturne dediščine in voden pod evidenčno št. 14430. Z državnim režimom za varovanje memorialne dediščine se varuje avtentičnost lokacije, materialno substanco in fizično pojavnost objekta, vsebinski prostorski kontekst območja z okolico in vedute. V memorialno dediščino se lahko posega z raziskovalnimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli ter v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

5. V kolikor se bo vztrajalo s Titovim spomenikom tudi v bodoč, potem dajem pobudo, da se na podstavek skulpture napišejo vse zločinske karakteristike Tita , ki sem jih predstavil v obrazložitvi svojih pobud.
ODGOVOR:
Kot smo navedli že v prejšnjem odgovoru, je spomenik Josipa Broza Tita kot memorialna dediščina vpisan v register nepremične kulturne dediščine in voden pod evidenčno št. 14430. Z državnim režimom za varovanje memorialne dediščine se varuje avtentičnost lokacije, materialno substanco in fizično pojavnost objekta, vsebinski prostorski kontekst območja z okolico in vedute. V memorialno dediščino se lahko posega z raziskovalnimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli ter v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

20. december 2017
Zap. št. 219
Članica sveta Suzana KAVAŠ je podala naslednji pobudi:

1. V preteklosti smo v svetniški skupini SDS že podali vprašanje v zvezi z voznim redom za LOKALCA. Tokrat smo prejeli naslednjo pobudo s strani starejših in invalidnih občanov občine Velenje: »Podajamo pobudo, da bi avtobus LOKALC vozil tudi v soboto od 14.00 ure naprej, kot je bilo to urejeno vse do leta 2009. Glede na to, da se v nakupovalnem središču VELENJKA in drugod po Velenju veliko dogaja tudi popoldan v soboto, žal nimamo možnosti, da bi se dogodkov udeležili. Zaradi starosti ali zaradi invalidnosti nismo več zmožni hoditi peš.«
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje ima do 31. avgusta 2020 s koncesionarjem, podjetjem Izletnik Celje, d. d., ki izvaja javni potniški promet »LOKALC«, sklenjeno 8-letno koncesijsko pogodbo, ki je finančno dokončno ovrednotena.
Vaš predlog smo zapisali in ga bomo pri naslednjem razpisu in sklenitvijo nove koncesijske pogodbe poskusili tudi upoštevati.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. S strani kolesarjev smo prejeli naslednjo pobudo: »Podajamo pobudo, da bi se uredila tudi kolesarska pot na lokaciji Škale-Velenje-Plešivec, saj se na tem odseku zgodi tudi največ prometnih nesreč.«
ODGOVOR:
Samostojna kolesarska površina proti Plešivcu ni predvidena, se bo pa v sklopu rekonstrukcije ceste Velenje – Plešivec – G. Gora uredil pločnik, ki ga bodi lahko uporabljali tudi kolesarji.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

19. december 2017
Zap. št. 218
Član sveta Vid GLINŠEK je podal naslednjo pobudo:

1. Študentje farmacije imajo štiri mesečno obvezno usposabljanje v lekarnah. Pri veliko lekarnah imajo študentje plačano delo, malico in ponekod celo nagrado na koncu usposabljanja. V velenjski lekarni je plačana samo malica, plačila za delo in potne stroške ni, tudi za tiste, ki so bolj oddaljeni. Glede na to, da ima lekarna visok dobiček in je MOV socialna občina, na državnem nivoju pa SD zagovarja plačane prakse, predlagam, da se na tem področju nekaj spremeni in vsaj tukaj izboljšamo položaj mladih.
ODGOVOR:
Lekarna Velenje ima na osnovi izpolnjenih kriterijev naziv učni zavod za izvajanje praktičnega pouka dijakov srednjega izobraževalnega programa farmacevtski tehnik in študentov univerzitetnega študijskega programa farmacija.
Študenti in dijaki si sami izberejo lekarno, kjer želijo opravljati praktično usposabljanje, ki je del učnega načrta. Do sedaj smo na praktično usposabljanje sprejeli vse študente farmacije in vse dijake iz programa farmacevtski tehnik. Nikogar nismo zavrnili, saj se zavedamo, da je zaradi manjših stroškov bivanja in prevoza opravljanje obvezne prakse v domačem kraju nedvomno prednost za vsakega dijaka in študenta. Vseskozi izobražujemo mentorje. Odzivi iz organizacij, kjer se po končanem študiju ti študenti zaposlijo, so zelo pozitivni. To je dokaz, da so si tekom praktičnega usposabljanja v naši lekarni pridobili veliko praktičnih in teoretičnih znanj.
Za praktično usposabljanje študentov je med lekarno in Fakulteto za farmacijo sklenjena pogodba z opredeljenimi obveznostmi fakultete, lekarne (učni center) in študenta. V pogodbi je določeno, da mora lekarna študentu izplačati nadomestilo za prehrano v višini, ki jo zakonodaja določa za zaposlene v lekarni. Fakulteta za farmacijo lekarni plača nadomestilo za stroške v zvezi s praktičnim usposabljanjem študenta v višini 465 EUR, kar pa ne pokriva stroškov malice študenta in mentorskega dodatka mentorja. Razliko pokriva lekarna. Srednja šola za farmacijo nikoli ni izplačevala nadomestila za stroške obvezne prakse.
Študentom nudimo kvalitetno izvedbo praktičnega usposabljanja, strokovno usposobljenega mentorja, ustrezen študijski prostor, oziroma vse, kar smo se zavezali s pogodbo. Praktično usposabljanje je del učnega načrta pod pogoji kot jih določa fakulteta. V preteklosti smo že izplačevali nagrade študentom. Ob uvedbi obveznega praktičnega usposabljanja študentov farmacije v 5. letniku fakultete smo skozi določila pogodbe skušali poenotiti pogoje za študente v vseh učnih lekarnah. Eno od tega so bila tudi denarna nadomestila. Sprejeto je bilo stališče, da študentu na praktičnem usposabljanju pripada nadomestilo za prehrano, kar je tudi opredeljeno v pogodbi.
Odgovor so pripravili v Lekarni Velenje.

19. december 2017
Zap. št. 217
Član sveta Matej JENKO je podal naslednja vprašanja:

1. Zakaj ni enosmerne ulice mimo rudarske 2 in mimo stolpnice proti občini (saj je nekoč že bila, in varnost je bila višja) Kakšni so razlogi, da se je ukinila?
Dodaten opis: to je stranska cesta, ki vodi nato direktno mimo nebotičnika in občinske stavbe, izhod in vstop nanjo sta tudi iz glavne Šaleške ceste.
ODGOVOR:
Omenjena cesta predstavlja dovozno pot do stanovanjskih objektov in stavbe Mestne občine. Pred časom je cesta res bila enosmerna, vendar se je to pokazalo za slabo rešitev predvsem iz vidika dostopa do objektov.
Zaradi ponovne vzpostavitve dvosmernega prometa se je na najožjem delu zgradil pločnik in uredil izmenični enosmerni promet. Na ta način in z ureditvijo talne ovire pred občinsko stavbo se je promet do določene mere umiril.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. Blok na Rudarski ima vhode za stanovalce, ki gledajo na dvorišče (tako rekoč ga nimamo) s parkiriščem (vzporedno z Rudarsko cesto). Pri zadnjem vhodu je slaščičarna Ohrid. Predvsem poleti (pozimi zelo malo) to dvorišče in parkirišče služi nekaterim kolesarjem in mopedistom kot cesta v obe smeri, proti semaforju na Šaleški proti Merkatorju in nazaj. Po mojem tudi zato, ker ni označbe, da je tukaj parkirišče (to, da bi pisalo samo za Rudarsko 2, so itak le sanje). Stanovalci smo res ogroženi, ko stopimo iz bloka. Vprašanje: zakaj ni tovrstnih označb in ureditve teh anomalij?
ODGOVOR:
Opisana cesta predstavlja dovoz do vhodov k stanovanjskemu bloku. Prepoved prometa za vse vrste vozil ni možna, saj bi na ta način onemogočili dostop stanovalcem, obiskovalcem in uporabnikom modrih con. Prav tako zaradi dostopa do vhodov ne moremo prepovedati prehoda pešcem in kolesarjem.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

3. Kako urediti, da ne bodo pešci letali kot ovce po bivšem otoku za pešce od pločnika, ki vodi mimo Zavoda za zaposlovanje in bivše Venezie do našega bloka, kjer gredo po dvorišču do semaforja na Šaleški do Mercatorja? S prometnimi označbami bi se dalo urediti, da gredo ob drugi strani bloka, čez obstoječi prehod za pešce (mimo trgovin).
ODGOVOR:
Prometna signalizacija je urejena točno na način, ki ga pobudnik predlaga. S pločnika mimo Upravne enote lahko gre pešec do objekta Rudarska 2a-d samo preko označenega prehoda za pešce, ki se potem nadaljuje po pločniku mimo vhodov v trgovine.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

6. december 2017
Zap. št. 216
Član sveta Matej JENKO je podal naslednjo pobudo:

1. Vsak mesec se na naslove abonmajskih članov dobi mesečni koledar prireditev, ki je ovit v »polivinilasto« vrečko. Zanima me ali je ta ovojni material biološko razgradljiv.
V primeru da ni, podajam pobudo, da se programi ne pošiljajo več v tej vrečki (saj gre direktno v smeti) oz. da se najde primerna rešitev, ki ne bo dodatno onesnaževala našega okolja.
ODGOVOR:
Na Festivalu Velenje, ki je koordinator projekta Mesečni koledar prireditev Velenje in tudi naročnik storitve tiska ter distribucije te tiskovine, zelo cenimo vašo pobudo za bolj ekološko pakiranje brošur, ki so namenjene razpošiljanju osebno naslovljene pošte. Na vašo pobudo smo nemudoma stopili v stik z izvajalcem in skupaj preučili različne možnosti, tri najbolj optimalna izhodišča pa vam bomo predstavili v spodnjih vrsticah.
1. razpošiljanje tiskovin brez embalaže
Opcija brez plastičnega ovoja ali brez papirnate kuverte se zdi ekološko najbolj smotrna in okolju prijazna. Na tiskovino se doda nalepka z naslovom prejemnika, ki hkrati preprečuje odpiranje brošure. Dolgoletne izkušnje tiskarja tovrstno prakso odločno odsvetujejo iz dveh vidikov. Prvi najbolj kočljiv je ta, da se tiskovina na distribucijski poti vsaj delno uniči (pride do mečkanja, trganja tiskovine in do neželenih prepogibov papirja); še bolj sporen drugi vidik je ta, da s samolepilnimi nalepkami povzročamo kontaminacijo zaradi lepil in drugih komponent. Upoštevati moramo tudi to, da strošek nalepk in storitev nameščanja, ki je ročna, z ekonomičnega vidika znatno presega dosedanjo prakso.
2. razpošiljanje tiskovin v papirnati kuverti
Možnost pakiranja mesečnega koledarja v papirnate kuverte. Kot je znano – ima industrijska pridelava papirja velik vpliv na okolje. Vpliva na porabo naravne surovine (les) in na volumen deponij. Odpadni papir po teži predstavlja kar 35% vseh trdnih komunalnih odpadkov (pred recikliranjem). Danes je 90% papirne mase iz lesa. Papirna proizvodnja 35% svojih surovin pridobi iz sveže podrtih dreves in predstavlja 1,2% celotne svetovne gospodarske proizvodnje. Recikliranje 1 tone starega časopisnega papirja prihrani okoli tono lesa, medtem ko recikliranje 1 tone starega papirja iz naših tiskalnikov prihrani nekoliko več kot 2 toni. Koledar mesečnih prireditev tiskamo na brezlesni papir, kar pomeni da je v celoti recikliran. Kuverte so običajno prav tako narejene iz recikliranega vendar beljenega papirja. Pri predelavi obarvanega papirja se dodaja kemikalije za odstranitev barvil. V kolikor želimo kot končen produkt bel papir, je potrebno izvesti beljenje, za kar se uporablja vodikov peroksid, klorov dioksid ali kisik. Pošiljanje tiskovine v papirnati embalaži bi uporabniku morebiti omogočila lažje razvrščanje odpadnega materiala, saj bi bila v tem primeru celotna pošiljka umeščena v kategorijo papir. Nenazadnje pa moramo pri tej opciji upoštevati tudi strošek kuvert, ki je višji kot ovoj v folijo.
3. razpošiljanje tiskovin v plastični foliji
Način distribucije v mesečnega koledarčka ovitega v plastično folijo je trenutna praksa, ki se izvaja. Podatki naslovnika so natisnjeni na manjšem papirnatem lističu, ki je enostavno priložen na naslovno stran brošure in ovit v plastično folijo. S strani izvajalca smo pridobili dokumentacijo, ki z izjavo o skladnosti potrjuje primernost uporabe dotične folije. Kot je razvidno iz dokumenta, ki ga prilagamo, je možno folijo snovno predelati – reciklirati, prav tako pa dokument zagotavlja, da folija ne vsebuje nevarnih snovi. Menimo, da tako kot morebitna uvedba zakona o omejevanju porabe nakupovalnih vrečk ne bo rešila problema potrošništva in neodgovornega ravnanja z odpadki, tako tudi sprememba embalaže za distribucijo Mesečnega koledarja prireditev Velenje ne bi vplivala na zmanjšanje onesnaževanja okolja. Zavedamo se, da je plastika biološko nerazgradljiv material, zato je postalo pomemben del svetovnih prizadevanj recikliranje, kot del boja proti zmanjšanju količine plastike v toku odpadkov. Ključnega pomena je ozaveščaje končnih uporabnikov kako pravilno razporejati oziroma ločevati odpadni material, ki ga lahko ponovno uporabimo. Plastična folija je ena izmed vrst embalaže, ki se lahko 100-odstotno reciklira, če je ločeno zbrana. Problem plastične folije ni v plastiki, ampak na splošno v slabi odzivnosti in nepripravljenosti za ločevanje odpadkov. Menimo, da so prejemniki tiskovine Koledar mesečnih prireditev Velenje ekološko dovolj osveščeni, da plastični ovoj pravilno odložijo med ustrezen odpadni material kakor tudi papirnato tiskovino, potem ko njena uporabna vrednost poteče.
Varovanje narave in skrb za okolje sta ključnega pomena tako danes kot tudi za prihodnje rodove, česar se na Festivalu Velenje globoko zavedamo. Panoga predelovanja odpadnih materialov iz leta v leto postaja bolj pomembna. Veseli smo, da hiter razvoj znanosti in dinamično gospodarstvo skoraj vsak dan porajata nove rešitve in predloge domiselnih reciklažnih postopkov ter uporabe recikliranih materialov. Festival Velenje bo tudi v prihodnje uporabljal ta način distribucije, saj ugotavljamo, da je le-ta najbolj optimalen.
Odgovor so pripravili Na Festivalu Velenje

2. V nekdanjem sadovnjaku nad mestnim otroškim igriščem se je ob glavni cesti Ve-Ce postavila nova ograja, čeprav je takrat obstoječa ograja še vedno dobro opravljala svojo funkcijo. Sprašujem, komu se je zdelo nujno potrebno postaviti novo ograjo in zakaj, ter koliko se je investiralo v postavitev te nove ograje.
Sprašujem, zakaj travnik ni odprt za občane, da bi se lahko prosto gibali po njem. Dajem pobudo, da se travnik odpre za javnost in da se ga začasno minimalistično uredi – npr. kakšna klop, koši za smeti (dokler se ne odloči kaj bo z njim). Travnik je primeren za sprehajanje psov, v zimskem času za sankanje,…
ODGOVOR:
Po tem, ko je bilo ugotovljeno, da je plantažni sadovnjak, ki je bil dolga leta na tem zemljišču, izčrpan, ob opustitvi vzdrževanja sadovnjaka pa bi lahko prišlo do širitve bolezni in škodljivcev na ostala zelena območja oz. drevesa, je bila odstranitev sadovnjaka nujna. Za sam izgled vstopnega dela mesta se je zemljišče preuredilo v travnik. Kot takšnega smo ga potem oddali v najem kmetijskemu pridelovalcu, ki je v postopku pogajanj zanj ponudil najvišjo letno najemnino, interesa za najem je bilo namreč med kmetijskimi pridelovalci precej.
Glede na to, da najemnik zemljišče uporablja za namen košnje in s tem pridelave krme za živino, je bilo smiselno, da se zemljišče ogradi, saj na ta način lahko pridelovalcu omogočimo nemoteno izvajanje kmetijske dejavnosti in pridelavo kakovostne krme za živino, obenem pa preprečimo nekontrolirane vožnje in poškodbe vzdrževane zelenice. Strošek postavitve ograje je bil 8.727,27 evrov (z DDV).
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

3. Verjamem, da ima MO Velenje za investicijo, ki predstavlja 1/6 proračuna v proračunskem letu 2018 že pripravljene vsebinske programe za naslednja 4 leta in več, ki srednje in dolgoročno utemeljujejo in hkrati upravičujejo investicijo. Zato prosim, da se v gradivu za naslednjo sejo poda pisne odgovore na naslednja vprašanja, saj teh odgovorov nismo dobili, ker projekt ni bil vsebinsko predstavljen niti obravnavan v tem mandatu mestnega sveta:
ODGOVOR:
V okviru CTN projektov se finančno in gradbeno pripravljata dva ločena projekta Prireditveni Oder in Prireditveni prostor, ki pa se vsebinsko navezujeta drug na drugega.
V uvodu je potrebno poudariti, da ne gre le za oder, niti zgolj za območje za izvajanje prireditev, ampak gre za celostno ureditev prostora, ki sodi v tim. DUO (degradirana urbana območja), kar je bil tudi eden od pogojev, da smo pristopili k izvedbi projektov v okviru finančnega mehanizma (CTN) celostnih teritorialnih naložb.
Splošni cilji projektov so:
1. Trajnostna sanacija območja s povrnitvijo družbene, okoljske in ekonomske vrednosti degradiranih površin.
2. Ureditev degradiranega območja ter ustvarjanje pogojev za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti.
3. Razvoj podpornega okolja za izvajanje športnih, kulturnih, izobraževalnih in drugih družabnih dogodkov.
4. Dvig kvalitete bivanja z reaktivacijo prostega in slabo izkoriščenega degradiranega območja znotraj mesta Velenje.
5. Zagotoviti pogoje za rast nočitvenih kapacitet in števila nočitev v mestni občini kot posledica investicije.
6. Izboljšanje kakovosti javnih površin.
Programski cilji projektov:
1. Infrastruktura bo omogočala izvajanje raznorodnih programov in projektov: tako javnih organizacij kot gospodarskih družb.
2. MOV z investicijo vzpostavlja tako dodatne pogoje za razvoj obeh vrst organizacij kot za dvig kakovosti bivanja občank in občanov.
3. Javni zavodi s področij kulture, športa, turizma in mladinskih dejavnosti bodo v tesnem sodelovanju skladno s svojimi poslanstvi na temelju svojih finančnih načrtov izvajali programe in projekte v javno dobro. Pri tem se bodo povezovali tako medsebojno kot z ostalimi partnerji s področij družbenih in ostalih dejavnosti.
4. Gospodarskim subjektom, ki bodo na prireditvenem območju pripravljali komercialne dogodke, bodo javni zavodi podporne storitve zagotavljali na tržni podlagi.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

– Katere prireditve so planirane, da se bodo na tem prireditvenem prostoru/odru izvedle v letih 2018, 2019, 2020, 2021?
Iz časovne dinamike je razvidno da bo celotno območje v gradbenem izvajanju predvidoma od julija 2018 do septembra 2019, zato za ta čas ni predvideno izvajanje programskih vsebin. Javni zavodi, ki delujejo pod okriljem Mestne občine Velenje, bodo pri pripravi delovnih načrtov za leta 2019 in naprej vsebine s posebno pozornostjo umeščali na lokacijo ob Velenjskem jezeru. Povezovali se bodo v vseh fazah organizacije celotnega sporeda in posameznih dogodkov in na vseh ravneh, od koncipiranja ter strukturiranja celoletnega raznolikega programa, preko promocije destinacije in posameznih dogodkov, do njihove kakovostne programske in tehnične izvedbe. Istočasno se bo oblikoval poseben cenik in pogoji vstopanja komercialnih subjektov na ta prostor, ki bodo tam želeli izvajati svoje dejavnosti.
Festival Velenje bo celoletno krovno koordiniral in samostojno pripravljal posamezne programe s področja kulture, ŠRZ Rdeča dvorana Velenje programe s področja športa, Mladinski center Velenje programe s področja mladinskih dejavnosti, Zavod za turizem Šaleške doline pa programe s področja turizma. Stalna delovna skupina, sestavljena iz programskih sodelavcev javnih zavodov ter predstavnikov občinske uprave in partnerskih organizacij, bo skrbela za pripravo strokovnih podlag letnih in večletnih programskih načrtov raznorodnih vsebin, ki jih bodo posamezni javni zavodi umestili v svoje plane dela.
Dokončna podoba programov v letu 2018 bo oblikovana po izteku aktualnih in prihajajočih občinskih, državnih in evropskih razpisov s posameznih področij, ko bo razvidno, kateri projekti so prejeli potrebno javno podporo. Javni zavodi pa bodo tudi v prihajajočem letu v svoje programe ažurno vključevali kakovostne vsebine javnih, civilnodružbenih in drugih organizacij ter ustvarjalnih posameznikov, ki v tem trenutku še niso dokončno oblikovani.
Gospodarski subjekti, ki bodo na prireditvenem območju pripravljali komercialne dogodke, bodo svoje programe na prizorišče umeščali skladno s svojimi poslovnimi načrti.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

– Kakšna je kalkulacija stroškov, prihodkov in od kod bo financirana izvedba planiranih programov/prireditev?
ODGOVOR:
Javni zavodi poslujejo skladno s svojimi pravili in svoje programe v javnem interesu izvajajo na podlagi potrjenih finančnih načrtov, v katerih so razvidni njihovi stroški in prihodki, na katere ustanovitelje (MOV) podaja vsakoletna soglasja.
Gospodarske družbe kalkulacij stroškov in prihodkov svojih prireditev in programov ne predstavljajo mestnim svetnikom ampak lastnikom oziroma njihovim predstavnikom, z MOV oziroma njenim pooblaščenim javnim zavodom pa bodo tudi na tej lokaciji v poslovni odnos vstopale na podlagi cenika najema in ostalih storitev.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

– Kakšni bodo letni amortizacijski stroški, kakšni so planirani stroški vzdrževanja in obratovalni stroški te investicije (v kolikšnem času bi se naj investicija amortizirala)
ODGOVOR:
Amortizacija prireditvenega odra in prostora bosta imela enako stopnjo amortiziranja, torej bo investicija predvidoma amortizirana v 33 letu (33,3). Študija izvedljivosti je trenutno v pregledu na pristojnih organih.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

– Kdo na MOV bo odgovoren, bo vodil te investicije in kdo jih bo nadzoroval)?
ODGOVOR:
Za izvedbo obeh investicij je bil imenovan projektni tim, ki sodi pod koordinacijo Urada za družbene dejavnosti. Javni razpis za izvajalca in gradbeni nadzor bo izveden, ko bomo prejeli dokončen sklep o sofinanciranju investicij v programu mehanizma CTN.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

4. Občanko zanima, zakaj ni enosmerne ceste okoli bloka na Rudarski 2 in mimo nebotičnika, saj je nekoč že bila enosmerna in takrat je bila varnost bistveno višja. Sprašuje ali je potrebno, da se pripeti nesreča.
ODGOVOR:
Omenjena cesta predstavlja dovozno pot do stanovanjskih objektov in stavbe Mestne občine. Pred časom je cesta res bila enosmerna, vendar se je to pokazalo za slabo rešitev predvsem iz vidika dostopa do objektov. Zaradi ponovne vzpostavitve dvosmernega prometa se je na najožjem delu zgradil pločnik in uredil izmenični enosmerni promet. Na ta način in z ureditvijo talne ovire pred občinsko stavbo se je promet umiril.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

5. Občanka iz Konova sprašuje ali je mogoče urediti prometni režim čez Konovo tako, da se dovoli le lokalni promet, saj je v porastu promet na Koroško čez Graško goro, cesta pa ima več ozkih grl in ne omogoča normalnega srečanja niti dveh avtomobilov, poleg tega pa ni pločnikov za pešce (otroke, ki tudi hodijo po tej poti v šolo).
ODGOVOR:
Prometno signalizacijo je seveda možno postaviti, vendar, ker gre za dokaj veliko območje, jo je skoraj nemogoče nadzorovati. Znaki bi morali biti postavljeni pri krožišču Skalca, pod cerkvijo Sv. Martina, pri Turnu in v Cirkovcah. Na omenjenem območju stanuje veliko občanov, ki cesto potrebujejo za svoje dnevne aktivnosti, prav tako pa ceste v KS Konovo uporablja, kar opažamo tudi sami, vedno več voznikov, ki vozijo iz območja Škal proti Šaleku in obratno.
Problema naraščajočega prometa se zavedamo tudi sami, zato smo pristopili k pridobivanju projektne dokumentacije za ureditev pločnikov na tem območju, ki bi prispevali k dodatni varnosti najšibkejših udeležencev prometa, vendar se zadeve zatikajo pri pridobivanju zemljišč potrebnih za gradnjo.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

1. december 2017
Zap. št. 215
Član sveta Mihael LETONJE je podal naslednjo pobudo:

1. Matej Jenko je podal vprašanje, kakšni so stroški, ki se iz proračuna namenijo za PR oz. promocijo in oglaševanje. Odgovor na postavki Promocija so razvidni zneski. V oči mi je padel znesek 6.000,00 evrov za nakup slike Potrč Boris. Ker se mi zdi znesek zelo velik za nakup ene slike, me zanima kdo je ta priznani slikar, kje se nahaja ta slika in zakaj je bila kupljena?
ODGOVOR:
Umetniško delo »Velenje pozimi« avtorja Lojzeta Perka (1975) dimenzije 110×80 smo kupili na podlagi postopka evidentiranja izbora na podlagi Pravilnika o naročilih manjših vrednosti. Umetniško delo je bilo kupljeno od Borisa Potrča.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana

29. november 2017
Zap. št. 214
Član sveta Drago SEME je podal naslednjo pobudo:

1. Dajem pa pobudo, da se pripravi podroben prostorski načrt za KS Šmartno s poudarkom na “GRIČU”.
ODGOVOR:
Območje KS Šmartno je v celoti pokrito z veljavnimi prostorskimi akti – Odlok o PUP za območje urejanja S4/3 Šmartno – Velenje in del območja urejanja G4/3, ki določajo pogoje za posege v prostor.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

27. november 2017
Zap. št. 213
Član sveta Matej JENKO je postavil naslednjo pobudo:

1. Prosim, da se preveri zakaj ne delujejo luči na parkirišču za bloki na Jenkovi cesti 15, 17, 19 in vrtcem in da se to uredi (Tudi na peš/kolesarski poti ob reki Paki od »Anton Aškerc šole proti Lidlu« niso gorele luči).
ODGOVOR:
V petek, 24. 11., je ob prižigu razsvetljave prišlo do okvare svetlobnega senzorja na omenjeni cesti, zato razsvetljava nekaj ur ni gorela. Koncesionar je senzor zamenjal, tako da je bila Jenkova cesta ponovno osvetljena približno ob 23. uri.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

26. november 2017
Zap. št. 212
Član sveta Mihael LETONJE je postavil naslednja vprašanja in pobude:

1. Dne 22.9.2017 ste nam poslali v vednost obrazložitev glede zaprtja pošte na Gorici. Me zanima kako daleč so stvari okoli zaprtja pošte na Gorici in kaj to pomeni za pošto na Partizanski cesti.
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je z dopisom z dne 11. 9. 2017 Pošto Slovenije obvestila, da nasprotuje ukinitvi pošte v naselju Gorica in predlagala, da Pošta Slovenije kontaktne točke ne zapre, temveč zagotovi boljše prostore za poslovanje in ustreznejši čas poslovanja. Pošta Slovenije je bila istočasno seznanjena tudi z negativnim mnenjem KS Gorica. Od Pošte Slovenije še nismo prejeli nobene povratne informacije.
Odgovor so pripravili v Uradu za javne finance in splošne zadeve.

2. Ker obrtna zbornica v Velenju zelo promovira projekt »Kupujmo lokalno« se mi je porodila misel, da bi v velenjski občini poizkusili tudi nadgradnjo temu projektu in to je, da bi uvedli domači denar-bone. S tem bi spodbudili lokalno ekonomijo in s tem lokalnim denarjem-boni bi poizkušali privabiti lokalne frizerje, mesarje, avtomehanike, pekarne in še koga. Dajem pobudo, da se prouči ta ideja.
ODGOVOR:
Ideja za lokalno valuto se nam je porodila v začetku tega leta v okviru Mestnega marketinga pri spodbujanju prodaje v mestnem središču.
Želeli smo z različnimi ukrepi doseči zastavljene cilje, da v ožjem delu mesta ne bi imeli praznih lokalov, da bi bila ponudba čim bolj pestra, da bi bil center »živahen« in da bi bili zadovoljni tako ponudniki kot tudi obiskovalci centra.
Eden od načinov, kako to doseči, je bil tudi uvedba lokalne valute kot plačilnega sredstva. Ponudili bi v prodajo vrednostne bone, ki bi jih občani pridobili s popustom. Občan bi tako za 100 EUR bonov plačal 95 EUR, razliko bi krila občina iz proračuna. Občan bi plačal storitev ali blago z boni v trgovini/podjetju/pri privatniku/na kmetiji s sedežem v naši občini. Slednji bi kot prejemnik bonov posredoval prejete bone na občino, ki bi izplačala protivrednost bonov na njihov TRR.
Pri preverjanju zakonskih možnosti za uvedbo lokalne valute smo naleteli kar na nekaj težav in sicer smo od Ministrstva za finance dobili mnenje, da občine zakonske podlage za uvedbo bonov kot plačilnega sredstva nimajo, prav tako pa so na ministrstvu mnenja, da gre pri projektu izdaje vrednostnih bonov za obliko subvencioniranja cen storitev oz. blaga iz proračuna občine podjetjem oziroma občanom. To pomeni, da mora občina pri uvedbi ukrepov za spodbujanje lokalnega gospodarstva iz proračuna občine upoštevati tudi predpise in pravila, ki veljajo na področju državnih pomoči.
Lokalna valuta je do sedaj (kolikor nam je znano) uvedena v dveh občinah v Sloveniji, vendar ju ne izdaja občina ali podjetje, ki je v lasti občine, ampak numizmatiki s pomočjo nekaterih njihovih podjetij.
Glede na navedeno se za uvedbo lokalne valute nismo odločili.
Odgovor so pripravili v Pravni službi.

3. Ali je koncesionar za ceste (PUP) že uredil vse ceste, ki jih mora urediti po pogodbi. Sprašujem vas, katere občinske ceste so pod koncesijo in jih mora urejati koncesionar in katere so ceste, ki jih še mora urejati občina.
ODGOVOR:
Koncesionar je saniral/obnovil/asfaltiral skoraj vse ceste, ki so bile v planu razen 9 bolj ali manj kratkih odsekov. Le – ti še niso bili sanirani/obnovljeni/asfaltirani zaradi uskladitve z drugimi investicijami, ki potekajo v isti trasi ali pa še ni urejeno lastništvo zemljišč po katerih poteka določena cesta.
V skladu z razpisom za podelitev koncesije so predmet sanacij/obnov/asfaltiranj bile le lokalne ceste (LC) in javne poti (JP), kategorizirane s takrat veljavnim Odlokom o kategorizaciji občinskih cest (Uradni vestnik MOV 10/1998 in 9/1999). Ceste v mestu ne vzdržuje koncesionar.
Drugače pa mora koncesionar redno vzdrževati vse občinske ceste, kategorizirane z veljavnim odlokom o kategorizaciji občinskih cest – trenutno je v skladu z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Velenje (Uradni vestnik MOV, št. 11/2016). teh je trenutno 373, v skupni dolžini cca 215 km. Potek cest je vedno dostopen na spletni strani https://www.geoprostor.net.
Ostale ceste, ki niso z odlokom kategorizirane kot javne, t. i. nekategorizirane ceste, v skladu z Zakonom o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15), vzdržujejo lastniki oz. upravljavci posamezne ceste.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

4. Ker v proračunu nisem našel postavke za ŠŠK, sprašujem koliko sredstev namenjamo za ŠŠK Velenje, oziroma kakšen je proračun ŠŠK-ja.
ODGOVOR:
ŠŠK je nevladna organizacija, ki se prijavlja na različne razpise. V letu 2017 so na razpisih s področja mladine in kulture, ki jih je razpisala MOV, pridobili 11.481,62 evrov.
ŠŠK se je uspešno prijavil na:
– razpis s področja kulture s kulturnim projektom Sovini alter koncerti v višini 832,25 € in z založniškim projektom RIT – racionalno izbrane teme v višini 1.000 evrov;
– razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti s projektoma Sklop izobraževalnih tečajev v višini 819,50 evrov in Akademski ples v višini 829,87 evrov;
– razpis za sofinanciranje projektov lokalne strategije mladih s projekti Oktoberfestič v višini 2.000 evrov, Park s5 dogaja v višini 4.000 evrov in Večeri z uspešnimi podjetniki v višini 2.000 evrov.
MOV nima vpogleda v celoten finančni načrt ŠŠK-ja.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

25. november 2017
Zap. št. 211
Član sveta Franc SEVER je postavil naslednje vprašanje:

1. Zanima me hišni priključek za kanalizacijo. Ali mora izvajalec del po pogodbi izvesti hišni priključek ravno s robom ceste ali pločnika ali morda kak meter izven ceste oziroma pločnika, da se pri izvedbi hišnega priključka ne poškoduje asfalt na cesti oziroma pločniku?
ODGOVOR:
V skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju.
MO Velenje, v sklopu izgradnje javne kanalizacije samo nakaže hišni priključek in sicer od jaška na javnem kanalu do cca 1 m od asfalta oz. pločnika – v izogib temu, da bi morali lastniki objektov, zaradi priključitve prekopavati (poškodovati) novo preplaščeno cesto.
Hišni priključki tudi niso predmet gradbenega in potem uporabnega dovoljenja.
Odgovor so pripravili v uradu za komunalne dejavnosti.

24. november 2017
Zap. št. 210
Član sveta Anton DE COSTA je postavil naslednja vprašanja in pobude:

1. Pred avtobusno postajo Velenje preden cestišče zavije v pokriti del avtobusne postaje sta že dalj časa poškodovana železna rešetkasta pokrova na meteorni kineti, zato dajem pobudo , da se jih nadomesti z novimi rešetkastimi železnimi pokrovi.
ODGOVOR:
Sanacijo poškodovanih rešetke bo saniral lastnik zemljišča Toming consulting, d. o. o. – v stečaju z Izletnikom Celje.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. Ponovna dajem pobudo, da se poleg na novo narisane zebre za prehod peščev in kolesarjev pred avtobusno postajo, zgradi ležeči policaj z utripajočimi svetilkami, tako kot je to narejeno pred upravno enoto Velenje.
ODGOVOR:
Za ureditev grbine je potrebno urediti kompletno novo odvodnjavanje tega odseka ceste. Prehod je označen, skladno s Pravilniki pa je urejena tudi javna razsvetljava nad prehodom.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

3. Za večjo varnost dajem pobudo, da se na cesti I v KS Gorica preden se priključi na cesto II postavi cestni znak (nimaš prednosti), seveda na obeh cestnih priključkih.
ODGOVOR:
Za postavitev obeh znakov bomo koncesionarju izdali delovni nalog za postavitev.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

4. Ponovno dajem pobudo, da se ob sprehajalni poti okoli škalskega jezera nadomesti koše za smeti s pokrovi, ki bodo takšni kot so pokrovi na zabojnikih za steklo. To bi onemogočalo vranam, ki razkopljejo vsebino v zabojnikih in jo razmečejo okoli koša.
ODGOVOR:
Koncesionar za urejanje in vzdrževanje javnih površin v MOV v skladu s koncesijsko pogodbo skrbi tudi za praznjenje in vzdrževanje košev za odpadke. Vendar pa koši za odpadke, ki so nameščeni okrog Škalskega jezera, niso v koncesionarjevem obsegu. Za površine v pridobivalnem območju namreč še vedno skrbi Premogovnik Velenje. To velja tudi za nabavo novih košev, saj MOV lahko investira le v komunalno opremo na površinah v njeni lasti. V proračunih za leti 2018 in 2019 ter skladno z veljavnim Zakonom o skladnem regionalnem razvoju pa pričakujemo, da bo Mestna občina Velenje to zemljišče pridobila od RS na neodplačni način. V tem primeru na tem območju predvidevamo ureditev učne poti regijskega pomena, v okviru katere bi lahko poskrbeli tudi za zamenjavo obstoječih košev za smeti s takšnimi, da ptice iz njih ne bi mogle razmetavati odpadkov po okolici.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora in Uradu za komunalne dejavnosti.

5. Enako dajem pobudo, da se pri razgledni hišici ob sprehajalni poti , ki je postavljena med obema jezeroma namesti panoramska plošča, zemljevid z oznakami vrhov, oziroma imeni hribov in gora. Tako kot je običajna praksa v turističnih krajih.
ODGOVOR:
Lokacija, za katero je dana pobuda, da se na njej postavi panoramsko ploščo z zemljevidom, je v lasti Republike Slovenije. V naslednjih letih skladno s sprejetjem Proračuna MOV za leti 2018 in 2019 ter skladno z veljavnim Zakonom o skladnem regionalnem razvoju pričakujemo, da bo Mestna občina Velenje to zemljišče pridobila od RS na neodplačni način. Tako na tem območju predvidevamo ureditev učne poti regijskega pomena, v katero bomo vključili podano pobudo. Realizacija za brezplačni prenos zemljišč na MOV pa je vezana na podajo soglasja s strani upravljalca teh zemljišč, t.j. Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Odgovor so pripravili v Uradu za okolje in prostor.

6. Glede na odgovor, ki ste ga dali na pobudo g. dr Franca Žerdina, da se na Stantetovi ulici in še bolj potrebno pa na Cesti na jezero zarišejo prehodi za pesce in kolesarje je bil vaš glavni argument, da ni pločnika na obeh straneh pločnika Levstikove ceste.
ODGOVOR:
Projektno dokumentacijo za ureditev prehoda za pešce na Cesti na jezero bomo naročili v prihodnjem letu in poizkušali pridobiti soglasje upravljavca ceste (Direkcija RS za infrastrukturo) na projekt.
Prehoda za pešce čez Stanetovo cesto ni mogoče urediti dokler ne uredimo pločnika na obeh straneh ceste.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

7. Dajem pobudo, da se pločniki zgradijo na samem cestišču Levstikove ceste. Levstikova cesta je enosmerna zato je na obstoječemu cestišču dovolj prostora za oba pločnika. Iz teh razlogov ne bi bilo potrebno širiti cestišče, oziroma pločnikov na zemljišča ob cesti, ki pa so v privatni lasti.
ODGOVOR:
Ureditev pločnika oz. pasa za pešce na obstoječem cestišču je možna samo na odseku Levstikove ceste, kjer je promet urejen enosmerno. V križišču Levstikove in Stanetove je promet na Levstikovi cesti dvosmeren, zato je potrebno površino za pešce umakniti s cestišča in v tem primeru je potreben poseg na zemljišča, ki so v privatni lasti. V kolikor bodo pobudniki ureditve pločnika uspeli dogovoriti z lastnikom zemljišča brezplačen prenos zemljišča v last MO Velenje, bomo naročili izdelavo projektne dokumentacije in kasneje v skladu s zmožnostmi proračuna tudi nadaljevali z izvajanjem projekta.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

17. november 2017
Zap. št. 209
Član sveta Matej JENKO je postavil naslednja vprašanja in pobude:

1. Posredujem pripombo občana, da sanitarije na mestnem otroškem igrišču niso odprte vse dni v letu. Prosim, da se preveri, kako je s tem, in tudi, ali so sanitarije urejene in čiste (redno čiščenje), kot je to primerno za otroška igrišča oz. vsaj v skladu s predpisi.
ODGOVOR:
Javne sanitarije na mestnem otroškem igrišču so odprte vse dni v letu od jutra do večera, razen kadar je otroško igrišče preveč razmočeno, saj iz hriba nad igriščem priteka veliko podtalne vode. Sanitarije čisti Čistilni servis Aktiva, za red na igrišču pa skrbi delavec, zaposlen preko programa javnih del.
Z novim letom načrtujemo podaljšanje obratovalnega časa javnih sanitarij na avtobusni postaji v neposredni bližini otroškega igrišča. Po novem bodo tudi te sanitarije odprte vse dni v letu.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. Dajem naslednje pobude, ki se jih naj upošteva pri pripravi novega proračuna za leto 2018:
– Izgradnja otroškega adrenalinskega parka na širši lokaciji nekdanjega letnega bazena (vključno s hribom). Adrenalinski park je komplementaren in dopolnilen k obstoječemu otroškemu igrišču, narejen starejši populaciji otrok in mladine, ki bo mlade spodbujal k večjim gibalnim sposobnostim (in deloval promocijsko).
ODGOVOR:
Na območju bivšega letnega bazena je predvidena gradnja urbanega adrenalinskega parka, ki bo vključeval skate park in razgibano BMX-progo. Trenutno smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

– Odprtje mini gostinskega lokala na otroškem igrišču z deljenim delovnim časom (brezalkoholne pijače, topli napitki, sladoled, sladice, prigrizki). Predlagam sofinanciranje koncesije za ta lokal (koncesionar bi moral opravljati tudi naslednje: odklepanje/zaklepanje igrišča, skrb za urejenost igrišča, sanitarij, kasneje pa tudi blagajna za adrenalinski park)
ODGOVOR:
1. V preteklosti se je na podlagi povpraševanj potencialnih ponudnikov oz. investitorjev za izgradnjo manjšega lokala že razmišljalo. Vendar je potrebno ob takšnem posegu v prostor zadostiti naslednjim pogojem: izdelati idejno zasnovo, nadgraditi komunalno infrastrukturo, urediti dostopnost, locirati lokal s primerno tipologijo na obrobne površine in primerno oddaljenostjo od igral. Objekt lokala bi moral biti ločen od obstoječe hišice in glede uporabljenih materialov primeren za otroško igrišče.
V primeru, da se najde resen investitor za postavitev takšnega lokala, bo možno predlagane posege v prostor preučiti in tudi realizirati.
2. Ker bi bil lokal dodana vrednost otroškemu igrišču in ne obratno, se bo moral delovni čas lokala prilagajati obratovalnemu času igrišča. Igrišče je odprto od jutra do mraka, saj je zadrževanje oseb na otroškem igrišču v temi nezaželeno. V primeru slabega vremena (južni del igrišča med večjim dežjem poplavlja) je igrišče zaprto.
3. Gostinstvo in otroška igra sta dve ločeni področji, zato skrb za igrala ne more biti prepuščena gostincu. Zakonodaja namreč zahteva različne preglede in dokumentacijo, ki jo lahko izvaja le strokovno usposobljeno osebje. Gostinec bi lahko prevzel skrb za sanitarije. Skrb za odklepanje in zaklepanje igrišča mora biti v pristojnosti osebja, ki je odgovorno za otroško igrišče in igrala na njem.
4. Za vzdrževanje zelenih površin in zasaditev na otroškem igrišču skrbi koncesionar za javne površine v skladu s standardom, ki ga je potrdil mestni svet. Ta bi to storitev opravljal še naprej, del stroškov pa bi občina lahko dobila nazaj v obliki koncesijske dajatve od gostinca.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

-Ureditev Efenkove ceste v enosmerno cesto in hkratna ureditev pločnika.
ODGOVOR:
Idejna zasnova je bila pred časom že izdelana. Kakršen koli poseg na tem območju ni mogoč, dokler ne pridobimo vsaj 2 metrov zemljišča, ki pa je v zasebni lasti. Ko bodo lastniki zemljišč pripravljeni odstopiti zemljišče, bomo pristopili k nadaljevanju predvidenega projekta.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

– Izgradnja olimpijskega in otroškega bazena na jezeru med Belo dvorano in avtokampom (preveriti možnost polnjenja z jezersko vodo).
ODGOVOR:
Pobudo bomo preučili.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

– Ureditev »skate« parka (lokacijo sporočim)
ODGOVOR:
Na območju bivšega letnega bazena je predvidena gradnja urbanega adrenalinskega parka, ki bo vključeval skate park in razgibano BMX-progo. Trenutno smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

– Celovita ureditev pešpoti ob Paki od Sela do Šoštanja (in dograditev poti, kjer je to še potrebno, npr. za nekdanjo Elektrotehno (levi breg, pred mostom))
ODGOVOR:
Gradnja pešpoti med reko Pako in objektom Elektrotehne ni predvidena, saj je na razpolago premalo zemljišča, katerega lastnica je občina, poleg tega pa je med Elektrotehno in sodiščem urejena sprehajalna površina, ki se preko parkirišča navezuje na obstoječo pešpot ob Paki.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

– Projekt: »prva občina v Sloveniji s stalnim javnim monitoringom volišč«: nabava 40 Wi-Fi kamer za potrebe volitev, referendumov, za spremljanje volišč (s tem projektom bomo postali prva občina, ki bo imela urejen stalni javni monitoring za spremljanje delovanja volišč oz. kaj se dogaja na volišču z volilno komisijo, volilno skrinjo).
ODGOVOR:
Najprej je potrebno izpostaviti, da takšen predlog trči ob ustavne in zakonske pravice o tajnosti glasovanja. Vse volitve (volitve predsednika republike, poslancev v državni zbor, predstavnikov v občinske svete in svete krajevnih skupnosti idr.) so namreč tajne.
Tako v času glasovanja na volišču ni dovoljeno zvočno oziroma slikovno snemanje; ni dovoljeno narediti slikovnega posnetka osebe brez njenega soglasja, razen predstavnikom medijev za potrebe obveščanja javnosti o poteku glasovanja. Hkrati so predpisana tudi natančna pravila glede slikovnega snemanja s strani predstavnikov medijev. V zvezi s tem je Državna volilna komisija tudi sprejela Sklep št. 041-2/2017-14 na seji dne 13. 10. 2017, katerega bistvo smo povzeli.
Iz vsega navedenega je edini logičen sklep, da kakršno koli slikovno snemanje volišč ni dovoljeno.
Odgovor so pripravili v Uradu za javne finance in splošne zadeve.

16. november 2017
Zap. št. 208
Članica sveta Suzana KAVAŠ je postavila naslednja vprašanja in pobude:

1. Avtobusna postaja ne služi svojemu namenu! Avtoprevozniki za potniški promet iščejo v Velenju ustrezne lokacije za zbiranje in pobiranje potnikov, le avtobusne postaje se izogibajo kot hudič križa. Take lokacije so pred trgovskim centrom Lidl, pred gasilskim domom in še kje, kjer lahko starši pripeljejo svoje otroke in prtljago za dnevne izlete.
Pred Lidlom ni niti enega parkirnega mesta za avtobus, pa tudi višinsko je dostop omejen z zapornicami. Tako avtobusi uporabljajo ozke dostopne poti in povzročajo nevarnost za pešce in druge voznike. Sprašujem, kje tiči vzrok za takšno početje, saj imamo eno najmodernejših avtobusnih postaj v državi. Parkirišča pred Lidlom se poslužujejo predvsem prevozniki iz BIH, ki tedensko prevažajo delavce, ter številna društva, šole in druge organizacije, smučarski klubi in še kdo.
ODGOVOR:
Avtobusno postajo v Velenju lahko koristijo vsi ponudniki avtobusnih prevozov. Na Izletniku Celje dobijo kartico za vstop avtobusa na postajo in z nje, ki evidentira število vstopov in izstopov.
Peronizacija se zaračunava po veljavnem ceniku oz. s prevozniki se sklene pogodba o višini peronizacije (glede na število vstopov).
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. Krožišče pri Hoferju na Partizanski cesti služi za dostop tovornega prometa za koncern Gorenje, dostop do pokopališča in del naselja Pesje in dostop do Hoferja.
Že pogled na plastično začasno krožišče pove, da je poddimenzionirano in ni primerno za dostop »šleperjev in prikoličarjev«, ki dnevno dostavljajo materiale na trakove v koncern Gorenje. Nekje v predalih ležijo že izdelani projekti za podvoz pod progo z namenom, da se uredi dostojen pristop k industrijski coni, restavraciji Jezero, trgovskim centrom Merkur, Jager, Dinos, Era in drugim.
Z ureditvijo tega krožišča in podvoza bi se znatno razbremenila Cesta talcev, ki ne omogoča več normalnega življenja ob tej cesti zaradi prometa in hrupa. Kako je mogoče, da občina ne omogoči največjemu plačniku nadomestila za stavbno zemljišče, družbi Gorenje, d. d., dostojnega dostopa do podjetja. Ker je tretja razvojna os in njen pričetek gradnje še v božjih rokah, sprašujem župana, če kdo v tej občini še razmišlja o takih problemih.
ODGOVOR:
Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS) zaradi gradnje hitre ceste ne dovoli izvajati gradenj na zemljiščih, ki bi bila potrebna za ureditev nove prometnice, ki bi rešila problem, ki ga navajate.
Mestna občina Velenje je naročila projektno dokumentacijo za ureditev začasnega montažnega krožišča pri Hartlu, ki pa ga je izvedla v obsegu, kot ga je dovolila Direkcija Republike Slovenije za ceste.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

3. Cesta talcev ima res pravo ime, saj so stanovalci ob tej cesti pravi talci. Iz dneva v dan je več tovornega in osebnega prometa. Vključevanje v promet iz novih stanovanjskih stolpnic z razgledom ob Paki je neprimerno, saj zaradi brezobzirnih voznikov težko najdeš luknjo za vključitev. Hitrost je sicer omejena na 30 km/h, vendar je nihče ne kontrolira. Križišče Prešernove in Ceste talcev je sicer semaforizirano, vendar je ob konicah, ko zapira vrata Gorenje, to izključeno in tako je križišče prepuščeno voznikom, ki so hitrejši, drznejši in ne upoštevajo signalizacije. Domačini ta čas, cca 2 uri, lahko samo poslušajo cviljenje zavor, hupanje in gledajo preplašene pešce, ki se prebijajo preko prehodov. Kdo je odgovoren za tako prometno rešitev Ceste talcev? Kdaj bomo zagledali kakšno škatlo za cestni radar, pa tudi če bi bila prazna? Ali imajo domorodci, ki ob cesti živijo že 150 let, pravico do brezplačne protihrupne ograje? Neznosen hrup povzročajo tudi ponižani cestni jaški, ki niso v nivoju asfalta in kalijo nočni mir prebivalcev.
ODGOVOR:
Na najbolj ozkem odseku je postavljen merilnik hitrosti, ki meri hitrost vozil v smeri proti železniškem prehodu. Iz pridobljenih podatkov je razvidno, da je povprečna hitrost nižja, kot je omejitev na tem odseku (40 km/h). Od takrat, ko je bil merilnik nameščen, se je povprečna hitrost voznikov na tem odseku opazno zmanjšala.
Glede na to, da je bila cesta v dokaj slabem stanju, smo v preteklem obdobju izvedli na najbolj poškodovanih delih dodatne utrditve in zamenjali asfalt, prav tako pa poškodovane jaške v cesti sproti saniramo, takoj ko zaznamo poškodbe.
Zaradi goste pozidave na območju Ceste talcev trenutno ni možno izvesti kakšnih konkretnejših ukrepov, ki bi korenito izboljšali stanje na cesti, se bo pa zadeva občutno izboljšala, ko bo zgrajena hitra cesta.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

4. Glede na to, da sem prejela dvoumen odgovor, še enkrat sprašujem, ali boste uredili ležeči policaj na Foitovi cesti v letu 2018 ali bo potrebno zbiranje podpisov.
»Pobuda: Ureditev ležečega policaja na Foitovi cesti
Sem mamica dveh otrok, ki obiskujeta Osnovno šolo Antona Aškerca v Velenju. Imam sina in hčerko, ki že od prvega šolskega dne obiskujeta šolo brez spremstva staršev. V naselju imamo krasno cesto do šole, a na njej nekateri vozijo več kot 70 km/h, pa ni niti table za omejitev niti ležečih policajev. Živim na Foitovi cesti 6, kjer je ta cesta redno izpostavljena nevarnosti, kjer skoraj vsak dan otroci zaman čakajo na prehodu za pešce, da jim kdo ustavi, da lahko mirno prečkajo cesto. Ne vemo, na koga naj se starši s Foitove ceste obrnemo, saj nas je vsak dan bolj strah za življenja naših otrok. Na Jenkovi cesti so sicer postavljeni ležeči policaji, a je ta cesta manj prometna kot cesta na Foitovi (od cvetličarne Iris naprej), tu pa ni niti enega ležeča policaja. Skoraj tedensko se dogajajo nesreče. Večina staršev s Fotiove 6, 8 in 10 vas tako prosi, da našim otrokom omogočite varno pot v šolo in na cesti med Prešernovo in Foitovo postavite ležeč policaj ali krožni promet, da naših otrok ne bo več strah prečkati ceste na poti v šolo ali domov.«
ODGOVOR:
Kot je bilo zapisano v prejšnjem odgovoru: težavo bomo poskušali urediti z ureditvijo pločnika in prehodov za pešce. V sklopu ureditve pločnikov bomo projektantu tudi naročili, naj določi najbolj optimalne lokacije za postavitev montažnih cestnih ovir.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

13. november 2017
Zap. št. 207
Član sveta Matej JENKO je postavil naslednji vprašanji:

1. Pred časom sem podal pobudo, da se travnati prehod za objektom Elektrotehne tlakuje oz. uredi, saj se tam ljudje sprehajajo sami ali s psmi. Sedaj se masovno hodi čez travo, saj je čisto nelogično, da je potrebno obhoditi objekt oz. se gre čez travo, ker ni urejenega prehoda (tudi označitve ni!).
ODGOVOR:
Tlakovana površina med objektom in brežino reke Pake je v lasti etažnih lastnikov objekta. Lastnike vseskozi moti prehod in zadrževanje občanov na tej površini. Pri prenovi promenade so celo zahtevali fizično zaporo za preprečitev prehoda mimo objekta, vendar smo jih uspeli prepričati, da je takšen poseg nesmiseln, saj se bo z ukinitvijo tlakovane površine do starega mostu pritisk mimoidočih sigurno zmanjšal. S to obrazložitvijo so se strinjali, zato je ostala rešitev, kot je danes.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

2. Na koncu promenade (pred garažami pri zdravstvenem domu) se je naredila »prenova« prenovljene promenade. Z lesenimi tlakovci tlakovan del se je zabetoniral. Zanima me, ali je to v soglasju z arhitektom, koliko je stala prenova in kdo je plačal preureditev tega dela prenovljene občinske promenade.
ODGOVOR:
Nadomestitev lesenih čokov s prano betonsko površino je bila izvedena v soglasju z arhitektom. Prenova je stala 10.468,34 EUR in je bila plačana iz proračuna MOV.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

8. november 2017
Zap. št. 208
Članica sveta Aleksandra VASILJEVIĆ je postavila naslednja vprašanja in pobude:

1. Prenovljen podhod pri Vili Bianca je lepo urejen, vendar bi bilo smiselno postaviti še taktilne oznake za slepe in slabovidne. Pobuda je prišla s strani občana.
ODGOVOR:
V naslednjih letih bomo v sklopu pripravljenega projekta za postavitev talnih oznak za slepe in slabovidne uredili tudi podhod pri Vili Bianca.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. Finančna pomoč Mestne občine Velenje pri financiranju cepiv proti HPV za dečke.
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje se ni odločila za sofinanciranje cepiv proti HPV za dečke. Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije priporoča občinam, da zavrnejo pobude o podpori cepljenja proti HPV za dečke. Tovrstna preventiva nikakor ne sodi med naloge lokalne skupnosti, zato pričakuje, da se krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma da jo financira država.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

3. V zadnjih mesecih smo priča uspešni in učinkoviti zamenjavi svetlobnih teles javne razsvetljave, zlasti na prehodih za pešce, s čimer se zagotavlja večja varnost peščev in kolesarjev. Tako so sedaj bolje vidni prehodi za pešce na Tomšičevi cesti, v Šaleku, kar zagotovo pripomore k boljši vidljivosti pešca ali kolesarja. Verjamem, da koncesionar, tj. podjetje Javna razsvetljava, d. d., ne more zamenjati vseh svetil naenkrat, vendar bi rada opozorila na slabo osvetljen prehod za pešce na Celjski cesti pri Momaxu. Ta cesta je zelo prometna in ob zmanjšani vidljivosti (megla, dež) rumena svetloba dodatno poslabša vidljivost. Dajem pobudo za zamenjavo svetlobnih teles na Celjski cesti, in sicer na prehodu za pešce pri Momaxu.
ODGOVOR:
Ureditev prehoda je v teku. Dela z ustrezno osvetlitvijo bodo predvidoma zaključena do 24. 11. 2017.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

6. november 2017
Zap. št. 207
Član sveta Matej JENKO je postavil naslednja vprašanja in pobude:

1. Zanima me, kakšni so skupni stroški, ki se iz proračuna MO Velenje namenijo za PR oz. promocijo in oglaševanje (oglasi in objave), in kakšni so skupni stroški, ki se jih na MOV porabi za pisarniški material. Samo župan bo v letošnjem letu porabil 310.000 evrov za promocijo in oglaševanje. Poleg tega ima na postavki »pisarniški material« predvidenih 165.000 evrov. Prosim, da se po postavkah specificirajo stroški, koliko in za kaj so se porabila ta sredstva.
ODGOVOR:
Do 7. novembra 2017 smo na postavki Objave in oglasi porabili 143.148,13 evra (predobremenitve: 30.193,22 evra).
Večji zneski, ki so bili porabljeni na tej postavki:
– založniške in tiskarske storitve Europlakat: 2.260 €
– tisk in lepljenje plakatov Europlakat: 1.165,10 €
– oglaševanje na koroški regionalni televiziji: 2.013 €
– oglaševanje na Mojem radiu: 5.000 €
– oglaševanje v tedniku Naš čas in na Radiu Velenje: 71.703,88 €
– oglaševanje v Celjanu – novice: 1.195,60 €
– oglaševanje NT&RC: 1.271,24 €
– Press Clipping, d. o. o.: 7.824,06 €
– Servis STA: 1.744,60 €
– oglaševanje TV Celje: 4.428,60 €
– oglaševanje VTV Studio: 39.396,24 €

Na postavki Promocija smo do 7. novembra porabili 139.904,64 evra (predobremenitve 4.610,66 evra).
Večji zneski, ki so bili porabljeni na tej postavki:
– Alpmor, d. o. o., protokolarna darila, promocijski ogledi: 4.270 €
– AV studio, d. o. o., grafična izvedba tabel Standard: 4.755,21 €
– teran Boris Lisjak: 2.147,20 €
– Ekstrem, d. o. o., Skok v poletje, košarka 3×3: 12.222,30 €
– Eurograf, d. o. o., tisk revije Razvoj: 10.726,24 €
– Eurograf, d. o. o., knjiga Moj arhitekturni vodnik: 1.317,60 €
– Europlakat, d. o. o., tisk plakatov, projekt Pljusk: 7.711,34 €
– Fotokom, Matej Vranič, s. p., snemanje filma »30 let po ekološki revoluciji«, nakup fotografij: 8.594,90 €
– Gorenje Gostinstvo, pogostitve: 2.769,10 €
– HTZ Velenje, I. P., d. o. o., transparenti, print PVC platno: 2.586,40 €
– Kamp Jezero, d. o. o., najem VIP-prostora: 1.329,80 €
– Valenčak Črtomir, Nabiralke zvezd: 6.044 €
– Knjižnica Velenje, knjige 100 zeliščnih portretov: 1.250 €
– LUCI, d. o. o., čokoladice: 8.078,62 €
– MK trgovina, d. o. o., pisarniški material, pisala za promocijo: 6.345,23 €
– Naš čas, d. o. o., nakup almanahov: 13. 200 €
– OPA:ART Pavšek Bojan, s. p., oblikovanje knjižice Zeleno Velenje: 1.689,77 €
– Pošta Slovenije, d. o. o., poštne storitve, raznosi: 5.135,84 €
– Potrč Boris, nakup slike: 6.000 €
– Renato Knez, s. p., oblikovanje: 2.064,24 €
– Sportanzo, d. o. o., promocijski lončki: 4.636 €
– Tampotisk, d. o. o., vrečke, transparent, majice: 14.615,45 €
– Turistično društvo Velenje, najem stojnic: 1.060 €
– TVK, d. o. o., razstava na prostem, materiali: 1.919,18 €
– Vilang, Ervin Selimović, s. p., promocija na velenjcan.si: 1.000 €

Stroški za pisarniški material se po ekonomski klasifikaciji, določeni s Pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12, 108/13, 94/14, 100/15 in 84/16), razvrščajo v konto 4020 Pisarniški in splošni material in storitve ter v podkonto 402000 Pisarniški material in storitve.
Z rebalansom proračuna Mestne občine Velenje za leto 2017 so sredstva na kontu 4020 Pisarniški in splošni material in storitve načrtovana v višini 1.053.914 EUR na naslednjih podkontih: 402000 Pisarniški material in storitve, 402001 Čistilni material in storitve, 402002 Storitve varovanja zgradb in prostorov, 402003 Založniške in tiskarske storitve ter stroški fotokopiranja, 402004 Časopisi, revije, knjige in strokovna literatura, 402005 Stroški prevajalskih storitev, stroški lektoriranja, in podobno, 402006 Stroški oglaševalskih storitev, 402008 Računovodske, revizorske in svetovalne storitve, 402009 Izdatki za reprezentanco, 402010 Hrana, storitve menz in restavracij, 402011 Storitve informacijske podpore uporabnikom in 402099 Drugi splošni material in storitve.
Na podkontu 402000 Pisarniški material in storitve so z rebalansom proračuna Mestne občine Velenje za leto 2017 načrtovana sredstva v višini 56.640 EUR; namenjena so za stroške pisarniškega materiala in storitev vseh neposrednih uporabnikov proračuna Mestne občine Velenje: občinskega sveta, župana, občinske uprave in krajevnih skupnosti ter mestnih četrti.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana in Uradu za javne finance in splošne zadeve.

2. V zvezi z azilnim domom oz. integracijsko hišo oz. v zvezi z ljudmi, ki bi naj kot begunci prišli v Slovenijo, posledično tudi v Velenje, sem že večkrat izrazil skrb in zanimanje, kako bo za te ljudi poskrbljeno. Kljub večkrat postavljenim vprašanjem do danes nisem dobil nobene informacije v zvezi s tem. Prosim za natančne informacije, programe oz. načrte, kaj in kako se bo poskrbelo za te ljudi od dne, ko bodo prišli v Velenje, do dne, ko bi naj bili integrirani v našo sredino.
ODGOVOR:
V zvezi z vprašanjem, kako bo za osebe z mednarodno zaščito, ki bodo predvidoma nameščene v integracijsko hišo, poskrbljeno, je potrebno izpostaviti, da gre za osebe, ki jim je Slovenija na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 22/16, 5/17 – Ztuj-2D) priznala status osebe z mednarodno zaščito. Tako te osebe v Republiki Sloveniji pridobijo dovoljenje za prebivanje ter s tem povezane pravice iz socialnega in zdravstvenega varstva, šolanja in izobraževanja ter zaposlitve, ki so praviloma identične, kot jih imamo državljani Republike Slovenije. Potrebno jih je enakopravno vključiti v novo okolje, da lahko čim prej postanejo ekonomsko samostojni. Pri vključevanju v novo okolje jim pomagajo svetovalci za integracijo Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in nevladne organizacije, ki za te osebe izvajajo orientacijski program (Slovenska filantropija) in program pomoči pri integraciji (Društvo Odnos). Slednje se zaradi učinkovitejše integracije povezujejo tudi z lokalnimi inštitucijami (jezikovne šole, centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje, izobraževalne ustanove, občinske službe idr.) in nevladnimi organizacijami v kraju, kjer so osebe z mednarodno zaščito tudi nastanjene.
Za uspešno integracijo jim mora država zagotoviti vso ustrezno pomoč in jim zagotoviti vse pravice, ki izhajajo iz njihovega statusa, lokalna skupnost pa jim lahko nudi tudi tisto nekaj več, topel sprejem in pomoč pri vključitvi v vsakodnevno življenje.
Odgovor so pripravili v Uradu za javne finance in splošne zadeve.

3. 3. julija 2017 sem postavil vprašanje: katera, koliko, kdaj, komu ter po kakšnih cenah je MOV prodajala zemljišča oz. druge nepremičnine spodnjim podjetjem (od njihove registracije dalje), ki so z g. Tomažem Ročnikom (direktno ali posredno) povezana:
BONITA NALOŽBE, d. o. o.
DOMINO INŽENIRING, d. o. o.
DORNINGER HYTRONICS, d. o. o.
FORTIS 3000, d. o. o.
FRAKTAL-CONSULTING, d. o. o.
FRAMIN, d. o. o.
IGEM, d. o. o.
KLASJE Celje, d. d.
KRUH STORITVE, d. o. o.
LIP RADOMLJE, d. d.
MILLCOM SKUPINA, d. o. o.
MILLCOM GROUP, d. o. o.
NIP NALOŽBE, d. o. o.
PILON CENTER, d. o. o.
PILON ING, d. o. o.
PPS – PEKARNE PTUJ, d. o. o.
PRESTA, d. o. o.
PRESTA PRESTIŽ, d. o. o.
PRVOMAJSKA PROCESNA OPREMA, d. o. o.
PUP Velenje, d. d.
SGP KOGRAD-IGEM DRAVOGRAD, d. o. o.
SP Lendava, d. o. o.
STROJ, d. o. o.
Terme Topolšica, d. d.
TOMING INŽENIRING, d. o. o.
TOMING-CONSULTING, d. o. o.
ZLATI KLAS 1, d. o. o.
oz. podjetja, kjer imata vpliv njegova otroka:
BONITA NALOŽBE, d. o. o.
IGEM TREBUŠA, d. o. o.
JEŽA, d. o. o.
MILLCOM SKUPINA, d. o. o.
MILLCOM GROUP, d. o. o.
OKSALIS, d. o. o.
TOMING INŽENIRING, d. o. o.
PPS – PEKARNE PTUJ, d. o. o.
PRESTA, d. o. o.
PRESTA PRESTIŽ, d. o. o.
PSP PEKARNE, d. o. o.
VELPA, d. o. o.
Nisem spraševal, od katerega leta imate vzpostavljen elektronsko voden občinski dokumentni sistem, kot ste odgovorili, zato vas prosim ponovno za odgovor na postavljeno vprašanje.
Poleg tega bi prosil v zvezi s temi podjetji tudi za odgovor, kakšen je bil promet skozi zgodovino teh podjetij z MO Velenje in za katere projekte, stvari je šlo (kartica kupcev oz. dobaviteljev verjetno obstaja na MOV tudi iz obdobja pred 2011, zato verjetno ne bo težav s pridobitvijo teh podatkov).
ODGOVOR:
V arhivu smo fizično poiskali in našli naslednje zadeve:
1. Kupoprodajna pogodba, sklenjena 16. 6. 2005 med MOV in FRAKTAL-CONSULTING, d. o. o.
• zemljišča s parc. št 389/2, 3511/16 in 3511/17 vse k. o. Velenje v izmeri 1.816 m2, območje današnjega Hoferja na Selu
• cena: 75.112,67 EUR

2. Menjalna pogodba, sklenjena 23. 9. 2005 med FRACTAL CONSULTING, d. o. o., in MOV
• Fractal Consulting izroča v posest parc. št. 2766/2, 2766/3, 2767/2, 2767/4, 2767/5, 2767/6,2767/7, 2767/9, 2767/10, 2772/9, 2771/8, vse k. o. Velenje v izmeri 1.326,00 m2

• MOV izroča v posest parc. št. 2762/1, 3563/6, 2770/2, 2777/4, 2777/8, 2777/9, 2762/3 in 2768/2, vse k. o. Velenje v izmeri 1.750 m2

• Razliko v kvadraturi 424 m2 po 60 evrov/m2, kar znaša 25.440,00 €, plača Fractal Consulting, d. o. o.

3. Menjalna pogodba, sklenjena 4. 9. 2009 med TOMING- CONSULTING, d. o. o., in MOV
• Toming – Consulting, d. o. o., izroča v posest MOV parc. št. 655/1, del parcele 783/13 , 783/15, del parcele 771/1, del parcele 783/6 vse k. o. Velenje v skupni izmeri 10.540 m2, neto vrednost 316.200,00 €, vrednost z DDV: 379.440,00 €

• MOV izroča parcele št. 3588/30, 3240/11, 3253/30, vse k. o. Velenje v skupni izmeri 5.749 m2, neto vrednost: 316.195,00 €, vrednost z DDV: 379.434,00 €
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

4. Za kulturnim domom ne deluje ena obcestna svetilka. Prosim, da se preveri vzrok (pred časom so že popravljali inštalacijo) in uredi, da bo osvetljevala prostor za kulturnim domom.
ODGOVOR:
Zahvaljujemo se za javljeno napako. Napako smo javili vzdrževalcu in bo odpravljena najkasneje v treh dneh.
V bodoče prosimo, da napako javite na brezplačno telefonsko številko ali prek spletne aplikacije. Vse informacije so na spletni strani http://www.velenje.si/kontakt/dezurne-sluzbe/11151.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

5. Na več prehodih za pešce v mestu je osvetljenost preslaba, da bi bili pešci, ki prečkajo cesto, dobro vidni. Predlagam, da se preverijo vsi prehodi za pešce.
Dajem pobudo, da se zaradi boljše varnosti pešcev na prehodih na isti drog instalira dodatno še eno led-svetilo.
ODGOVOR:
V letošnjem letu smo naročili in delno izvedli projekt »Ocena nevarnosti ter priprava ukrepov za izboljšanje varnosti na območjih prehodov za pešce v MOV«. Osvetljenost smo izboljšali na prehodih na Šaleški cesti (10 prehodov), na Tomšičevi cesti (11 prehodov), na Cesti Františka Foita (4 prehodi), na Celjski cesti pri Mömaxu (en prehod) in v Šaleku (trije prehodi), kjer je bil nameščen tudi svetlobni bič ter novi prometni znaki za znižanje hitrosti in označbe prehoda za pešce.
V naslednjem letu bomo ta projekt nadaljevali in izboljšali osvetljenost še na ostalih prehodih.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

23. oktober 2017
Zap. št. 206
Članica sveta Anita LEMEŽ je postavila naslednjo pobudo:

1. V KS Cirkovce imamo dva javna prostora, ki sta namenjena zbiranju in druženju krajanom – brunarico KS in osnovno šolo. Omenjena prostora ne omogoča dostopnost invalidnim osebam.
Ob različnih dogodkih, kot so zbori krajanov, razne proslave, srečanja občanov, izvedba volitev in podobno, naletimo na težavo, kako zagotoviti tej ranljivi skupini enake možnosti v družbi.
Tako predlagam, da se vsaj v en prostor zagotovi dostopnost invalidnim osebam.
ODGOVOR:
Preverili bomo kakšne so možnosti za ureditev dostopa za invalide.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

26. september 2017
Zap. št. 205
Član sveta Matej JENKO je postavil naslednje vprašanje:

1. Prosim za pojasnilo v zvezi z Osnutkom Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merila za odmero komunalnega prispevka za območje Stara vas – zahod (Tehnološki park Velenje)): ali gre za nova delovna mesta ali le delovna mesta, ki bodo na tej lokaciji. Sprašujem namreč zaradi boljšega razumevanja.
Ali so nova delovna mesta tista, ki jih prej ni bilo oz. se bo zaradi prostora podjetju dvignilo število zaposlenih? Ali je dovoljeno tudi prestaviti delovna mesta iz ene na drugo lokacijo oz. odpustiti delavce in jih ponovno zaposliti na drugi lokaciji?
ODGOVOR:
Gre za višino komunalnega prispevka, ki je zelo ugoden in s katerim bomo omogočili komunalno ureditev zemljišč. Delovna mesta so bila vezana na prvi razpis, na katerem smo zemljišče prodajali.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

25. september 2017
Zap. št. 204
Član sveta Mihael LETONJE je podal naslednja vprašanja in pobude:

1. Tako kot drugje, se tudi v Šaleški dolini kmetijstvo sooča z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Občina bi morala na tem področju pomagati kmetijstvu v obliki izdelave kvalitetne strategije boja proti podnebnim spremembam (razpoložljivost in zagotavljanje vodnih virov za namakanje in protislansko zaščito, aktivne oblike obrambe pred točo itd.). Zato dajem pobudo, da se na tem področju pričnejo aktivnosti v smeri, kakor je to že praksa v sosednjih državah. Razvito in urejeno podeželje v okolici Velenja je temelj za razvoj mesta.
ODGOVOR:
Prilagajanje na podnebne spremembe je ena od pomembnih nalog vseh držav, tudi naše. Tako je bil konec leta 2016 sprejet Nacionalni strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam, ki v prvi vrsti vsebuje usmeritve za večjo vključenost prilagajanja v vse politike, ukrepe in ravnanja. Na podlagi tega bo sprejet izvedbeni načrt usmeritev srednjeročnih ukrepov za prilagajanje na nivoju države. V kolikor bodo ti načrti predvidevali sprejem strategij na nivoju lokalnih skupnosti, bo tudi Mestna občina Velenje pristopila k temu, najverjetneje pa bodo lokalne strategije morale slediti nacionalni, v smislu vrste in izvajanja ukrepov. Že sedaj na nivoju občin izvajamo ukrepe za razvoj kmetijstva, ki pa so usklajeni z državno in evropsko zakonodajo.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

2. V tedniku Naš čas je bilo 12. 7. 2017 objavljeno obvestilo za javnost, da so vandali zopet uničili stekla na velenjski promenadi. Kot vemo, so v preteklosti stekla pokala zaradi nekvalitetnega stekla, ne pa zaradi vandalizma. Sprašujem vas, ali stekla pokajo zaradi vandalizma ali zaradi slabe kakovosti. Ali so znani vandali? Ali je steklo zavarovano ali je to strošek občine, in če je: kolikšen je bil doslej strošek občine zaradi polomljenih stekel? Ali boste namestili kamere? Skratka, kdaj boste rešili ta problem stekel?
ODGOVOR:
Po ugotovitvah so stekla popokala zaradi namernega oz. nenamernega poškodovanja.
Leta 2015 je bila na zavarovalnico podana prijava škode za poškodovano steklo iz naslova vandalizma, in sicer v višini 1.200 evrov. Strošek zamenjave dveh stekel na mostu velenjske promenade v letu 2017, uničenih v zadnjem primeru vandalizma, bo 4.000 evrov, dobava in zamenjava stekla št. 20 pa bo stala 2.193,56 evra. Zavarovanje premoženja MOV vključuje tudi zavarovanje omenjenih stekel, tako da je bil strošek dobave in montaže doslej poplačan izključno iz naslova zavarovanja. Vandalov policisti še niso izsledili, priprave na namestitev kamer pa so v teku.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

3. Bloki v Velenju se intenzivno obnavljajo in s tem se obnavljajo tudi njihove fasade. Mnenje ljudi je različno, zato sprašujem, ali je narejena kakšna strategija glede obnove blokov in spremembe barv, da ne bomo imeli nekontroliranih barv v mestu in da lahko vsak barva blok po svojem okusu. Skratka, dajem pobudo, da se ustanovi strokovna komisija, ki bo naredila strategijo oziroma načrt, kakšne barve se lahko uporabljajo za posamezne predele mesta in da to prijavijo na Urad za urejanje prostora, kjer mora ta komisija (ki mora biti sestavljena iz strokovnjakov s tega področja) podati pozitivno mnenje. S tem da občina soglasje oziroma potrdilo, da se lahko blok prebarva.
ODGOVOR:
Pravna podlaga za urejanje mesta in občine je 37 veljavnih prostorskih izvedbenih aktov, ki urejajo način in pogoje urejanja posameznih predelov naše občine. Med njimi ima poseben položaj mesto kot grajeno okolje centralnih dejavnosti in večstanovanjskih zgradb.
Barvne študije se praviloma izdelujejo za oplesk novozgrajenih sosesk ali zaključenih celot ob prenovah, kot so trgi ali posamezne ulice, nikakor pa niso niti izvedljive niti smiselne na nivoju celotnega mesta. Lep primer je projekt, ki smo ga pred 10 leti izvedli za bloke na Gorici. Stanovalci so želeli ob prenovi fasad blokom nadeti novo barvo. Na UUP smo pripravili nekaj predlogov barvne obdelave blokovnega naselja kot celote v nekaj različnih pristopih, v njih pa smo želeli zagotoviti občutek urejenosti in skladnosti. Predstavili smo več variant – v eni so bile visoke stavbe drugačnih barv kot nizke, v drugi smo barve blokov vzdolž ulice zlagoma spreminjali od toplih proti hladnim barvam, v tretji smo oblikovali nekaj barvno skladnih skupin – in se po začetnem strinjanju hišnih svetov po nekaj letih soočili s samovoljo posameznih blokov, ki so s svojimi barvami povsem izničili možnost urejanja.
Ureditveni načrt centralnih predelov mesta, ki so tozadevno najbolj občutljivi, predvideva obnavljanje objektov v izvorni barvi in materialih, razen če investitorji za spremembo ne pridobijo soglasja Zavoda za kulturno dediščino in Uprave Mestne občine Velenje, ki ima imenovano posebno Komisijo za posege v prostor. Prepričani smo namreč, da so vedno možne tudi boljše rešitve od obstoječih, da pa je za njihovo vrednotenje potrebna strokovna ocena. Po našem mnenju je tak primer blok Cankarjeva 2, na katerem je bila v preteklih desetletjih večina balkonov zastekljenih z na rumeni fasadi bistveno preveč vpadljivimi belimi okvirji. Fasada je delovala razbito, naključno in mestu nikakor ni bila v ponos. Prenova fasade iz nekdanje rumene barve v belo je te okenske okvirje v fasado povsem integrirala.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

4. Zanima me, kako daleč smo s kolesarsko stezo proti Doliču. Kdaj se bo pričela graditi? Ali je narejen kakšen časovni plan, in če, kakšen je?
ODGOVOR:
Izdelan je idejni projekt, v pripravi je projektna naloga za izdelavo PGD in PZI dokumentacije. Trenutno potekajo dogovori, na kakšen način bi lahko izgradnjo te državne kolesarske povezave financirali. Sredstva bodo zagotovljena iz mehanizma CTN oziroma zadnjega razpisa Ministrstva za infrastrukturo za ukrepe, sprejete v Celostni prometni strategiji (povezava znotraj mesta oziroma do naselja Paka). Za izvenmestni del potekajo dogovori na ravni regije v okviru Dogovora za razvoj regij.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

5. Pisarne v Podjetniškem centru Standard. Zanima me, koliko je pisarn, koliko je zasedenih, katera podjetja so notri ter kdo so lastniki teh podjetij.
ODGOVOR:
Pisarn v inkubatorju je 11, vse so zasedene oziroma ena se zapolni z oktobrom 2017. Prilagamo prikaz podjetij po pisarnah in njihovih lastnikih, kaj počnejo ter datum ustanovitve. Ob praznovanju 2. obletnice centra, ki je bila 27. 9. 2017, so vrata odprla vsa podjetja v Standardu, pripravili smo tudi film s prikazom nekaterih podjetniških zgodb. Vsi mestni svetniki ste bili vljudno vabljeni na naš dogodek. Vrata PC Standard so vedno odprta in tudi naša podjetja so vedno vesela obiska, tako da vabljeni, da se še v živo prepričate, kaj delajo naša podjetja.

Pisarna PODJETJE Ime in priimek PODJETNIŠKA IDEJA Datum ustanovitve
P1 Mojca Čebul, s. p. Mojca Čebul Vodenje spletne trgovine z lesenimi igračami in razvoj igrače 2016
računalniško programiranje za zgodnje učenje programiranja otrok, starih med 3 in 6 let

P2 APO REVIZIJA, d. o. o. Janja Praznik Forenzično računovodstvo 2014
TIESY, Metka Tratnik, s. p. Metka Tratnik Ženske kravate TIESY 2016

P3 SKUPINA FOTON, d. o. o. Jure Stiplovšek Razvoj luči za precizno osvetljevanje prostorov ali predmetov, 2015
elektroinštalacije

P4 VILANG Ervin Selimovič, s. p. Ervin Selimovič VELENJČAN.SI 2016

P5 STILAS, d. o. o. Peter Janžič 360-stopinjsko fotografiranje, razvoj sliderja za snemanje, programiranje 2015

P6 ARHENA, d. o. o. Jernej Kac Arhitektura in projektiranje z vključevanjem 3D- in
VR-tehnologij (virtualna resničnost) 2016

P7 OLTA, d. o. o. Igor Savič Oglaševanje in trženje turističnih namestitev najem-koce.si 2016
Mitja Hojnik
GOV-IS, d. o. o. PE Boštjan Repnik Sistemske rešitve 2016

P8 Amibit, d. o. o. Aleš Nastran Razvoj lastnih krmilnikov za upravljanje 2015
Mitja Ruzzier
Tadej Beravs
P9 Krupič consulting, d. o. o. Krupič Fidel Upravljanje z nepremičninami, razvoj novih rešitev
z vključevanjem VR-tehnologij 2017

P10 oktobra 2017 se vseli novo podjetje

P11 Charlies Venture Miroslav Pačnik Razvoj izdelkov za pse 2017
Odgovor so pripravili v Podjetniškem centru Standard.

6. Zanima me, kako daleč so aktivnosti glede tretje razvojne osi. Iz medijev sicer dobivamo določene informacije, da se na tem področju odvijajo aktivnosti, zato dajem pobudo, da se na vsaki seji sveta poda kratko poročilo o aktivnostih in dejanjih o tretji razvojni osi, tako da bomo svetniki bolje obveščeni.
ODGOVOR:
V upravi MOV ne prejemamo praktično nobenih podatkov o projektu tretje razvojne osi razen obvestil ob zaključku večjih projektnih faz. Kolikor nam je znano, trenutno preko DARS poteka izdelava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, rednega dotoka informacij za oblikovanje kratkih poročil na sejah Sveta MOV pa nimamo.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

7. Zanima me, kaj je vzrok, da je župan imenoval inventurno komisijo za izredni popis sredstev svetniških skupin in samostojnih svetnikov v MO Velenje.
ODGOVOR:
To je bila odločitev župana Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

8. Plaz in cesta v Podgorju Postrpinek–Vodovnik. Ker se je stanje zopet poslabšalo, sprašujem, kdaj se bo saniral ta plaz.
ODGOVOR:
V naslednjem letu je predvidena izvedba 2. faze sanacije plazu Postripnek–Mlačnik (prva je bila izvedena v letu 2016).
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

24. september 2017
Zap. št. 203
Članica sveta Suzana KAVAŠ je podala naslednja vprašanja in pobude:

1. Da ne bo nesporazuma, še enkrat sprašujem, ali se je cena ogrevanja povišala in za koliko za fizične in pravne osebe.
ODGOVOR:
Termoelektrarna Šoštanj je dvignila ceno za toplotno energijo za 57 % do Komunalnega podjetja Velenje. Zato je Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., sprejel odločitev, da se za končne uporabnike s 1. 8. 2017 spremeni cena toplotne energije.
Od meseca maja do julija 2017 smo Komunalno podjetje Velenje in občine lastnice subvencionirale višjo vhodno ceno nakupa toplotne energije pri dobavitelju za vse končne uporabnike, vendar tega finančnega bremena podjetje, skupaj z občinami lastnicami, sedaj ne more več zdržati.
S 1. 8. 2017 se je tako spremenila cena toplotne energije za uporabnike gospodinjskega, poslovnega in ostalega odjema, pri čemer bosta Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj še vedno delno subvencionirali razliko do višje vhodne cene nakupa toplotne energije, tako da se dvig cene toplote prepolovi. Strošek ogrevanja se s tem za uporabnike večstanovanjskih objektov v povprečju višji od 10 do 15 %, za uporabnike individualnih hiš pa v povprečju od 15 do 20 %, seveda ob predpostavkah enakih porabljenih količin tekočega leta.
Cene toplotne energije za industrijske uporabnike s 1. 8. 2017 nismo več subvencionirali, zato je sprememba cene izvedena glede na višjo nakupno ceno toplotne energije pri dobavitelju.
Še vedno pa potekajo pogajanja s Termoelektrarno Šoštanj o znižanju cen toplotne energije.
Nakupna cena v TEŠ: 17,25 €/MWH (prej 11,00)
Prodajna cena KPV gospodinjski odjem in javni zavodi: 20,76 €/MWH (prej 14,89)
Prodajna cena KPV industrijski odjem: 24,48 €/MWH (prej 14,89)
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

2. Kot mi je znano, junija ZOO station na Velenjskem jezeru še vedno ni imel dovoljenja za izposojo supov. Zanima me, kaj bo storila MOV in kdaj bo izdano.
ODGOVOR:
V mesecu juliju je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika, s katerim je prenehal veljati drugi odstavek 23. člena Zakona o plovbi po celinskih vodah, s tem pa je bila odpravljena tudi ovira za opravljanje dejavnosti ZOO station.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

3. Na spletni strani Mestne občine Velenje je objavljen razpis za javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin, ki jih prodaja Mestna občina Velenje. Predmet javnega zbiranja ponudb je 9 nepremičnin v k. o. 957 Škale, ki v naravi predstavljajo travnik. Predmetne nepremičnine so komunalno opremljene. Izhodiščna cena znaša 34,00 EUR/m2 (brez 22 % DDV), kar znaša 27.812,00 EUR za parcelo v izmeri 818,00 m2. Predmetne nepremičnine se prodajajo za gradnjo stanovanjskih hiš skladno s PUP 02, in sicer po sistemu »videno-kupljeno«. Rok za oddajo ponudbe je 29. 11. 2017.
S strani občanov, ki se zanimajo za nakup nepremičnin, smo prejeli vprašanje v zvezi s plačilom komunalnega prispevka za posamezno parcelo in o njegovi višini. Zato nas zanima, koliko znaša komunalni prispevek za parcelo št. 818/11, v izmeri 818 m2, na kateri bi želel kupec graditi stanovanjsko hišo v tlorisni izmeri 150,00 m2. Prav tako nas zanima, ali bo sprejet tudi odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za to območje, kot je pripravljeno na območje Stare vasi – zahod (Tehnološki park Velenje).
ODGOVOR:
Komunalni prispevek za stanovanjsko hišo po spodnjih podatkih znaša:
Objekt (NTP): 150 m2
Parcela (GP): 818 m2
Vrsta stavbe: enostanovanjska stavba

Opis Cp Dpi Ct Dti Faktor Indeks Skupaj
VODOVOD Primarno in sekundarno območje (VO_1) 2,05 0,30 9,97 0,70 1,00 1,0571 1.638,42
KANALIZACIJA Primarno in sekundarno območje (KA_1) 2,20 0,30 9,11 0,70 1,00 1,0571 1.581,88
PLINOVOD Sekundarno območje (PL_1) 0,54 0,30 5,21 0,70 1,00 1,0571 718,37
CESTE Primarno in sekundarno območje (CE_2) 2,13 0,30 15,29 0,70 1,00 1,0571 2.249,67
JAVNE POVRŠINE Primarno in sekundarno območje (JZ_2) 0,31 0,30 3,11 0,70 1,00 1,0571 425,61
ODPADKI Primarno in sekundarno območje (RO_1) 0,10 0,30 0,49 0,70 1,00 1,0571 80,33
Skupaj 6.694,28

Ob tem je potrebno izpostaviti, da je plinovod izbirna komunalna oprema.
Predmetno območje je že vključeno v splošni Odlok o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 5/2017 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: splošni odlok), sicer komunalnega prispevka ne bi bilo mogoče odmeriti.
Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje strnjene pozidave Škale – Hrastovec I. in II. faza (Uradni vestnik MO Velenje, št. 23/2011) sta bila leta 2011 sprejeta kot samostojna odloka, leta 2012 pa sta bila razveljavljena in vključena v splošni odlok MOV.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

4. S strani javnega obveščanja smo bili obveščeni, da se pripravljajo projekti, za katere se je zaprosilo za evropska sredstva. Glede na to, da so tudi naša podjetja v dolini zainteresirana kandidirati na javnem razpisu za pridobitev naročila za izvedbo del, vas sprašujemo, kje so projekti predstavljeni ter kje in kdaj bodo objavljeni javni razpisi za oddajo del najboljšemu ponudniku.
ODGOVOR:
Za vse projekte bodo objavljena javna naročila na državnem portalu javnih naročil. Javna naročila še niso bila objavljena, ker še niso zaključeni postopki za odobritev sredstev. Vsi projekti so bili predstavljeni v reviji Razvoj, ki so jo prejela vsa gospodinjstva v občini.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

5. S strani občanov prejemamo pisma z najrazličnejšimi pobudami. Ker nam je po novem zaradi spremembe poslovnika dovoljeno postaviti samo eno pobudo na sejo, citiram pismo občanov in dajem pobudo, da se uredi ležeči policaj na Foitovi cesti.
»Pobuda: Ureditev ležečega policaja na Foitovi cesti
Sem mamica dveh otrok, ki obiskujeta Osnovno šolo Antona Aškerca v Velenju. Imam sina in hčerko, ki že od prvega šolskega dne obiskujeta šolo brez spremstva staršev. Imamo krasno cesto ob šoli, kjer nekateri radi pritisnejo preko 70 km/h, pa ni niti table za omejitev niti ležečih policajev. Živim na Foitovi cesti 6, kjer je ta cesta redno izpostavljena nevarnosti, kjer skoraj vsak dan otroci zaman čakajo na prehodu za pešce, da kdo ustavi, da lahko mirno prečkajo cesto. Ker ne vemo, na koga naj se starši s Foitove ceste obrnemo, saj nas je vsak dan bolj strah za življenja naših otrok. Ker so po Jenkovi cesti postavljeni ležeči policaji, saj je tu cesta manj prometna, kot je cesta na Foitovi (od cvetličarne Iris) naprej, tu pa ni niti enega ležeča policaja; prav na tej cesti je skoraj enkrat tedensko kakšna prometna nesreča ali pa nastrada kakšen nedolžen otrok, ker ga avto spregleda. Zato Vas naproša večina staršev iz Foitove 6, 8 in 10, da našim otrokom omogočite varno pot v šolo in na cesti med Prešernovo in Foitovo postavite ležeči policaj ali uredite krožni promet, da naših otrok ne bo več strah prečkati ceste na poti v šolo ali domov.«
ODGOVOR:
Hitrost na opisanem območju je problem, ki se ga zavedamo in smo ga poskušali rešiti s postavitvijo prometne signalizacije, ki omejuje hitrost na 30 km/h.
Največjo težavo še vedno predstavlja križanje pešcev in motornih vozil, ker na tem območju pločniki niso v celoti urejeni.
V letu 2018 bomo naročili projektno dokumentacijo, ki bo predvidela ureditev pločnikov, prehodov za pešce in po potrebi tudi ureditev naprav za umirjanje prometa.
V kolikor nam bodo finančna sredstva to dopuščala, bomo poskušali gradbena dela začeti in končati v prihodnjem letu.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

24. september 2017
Zap. št. 202
Član sveta Franc SEVER je podal naslednja vprašanja in pobude:

1. Zanima me, zakaj ima Komunalno podjetje Velenje zaposlena pravnika, če za določene zadeve plačujejo odvetnike.
ODGOVOR:
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., ima sistemizirani dve delovni mesti, za kateri se zahteva VII. stopnja izobrazbe pravne smeri. Trenutno je zasedeno samo eno delovno mesto, za katero se zahteva VII. stopnja pravne smeri, vendar pa ta delavec delno pokriva tudi dela iz delovnega mesta Vodje skupnih služb. Vodja skupnih služb je bil namreč imenovan za direktorja Komunalnega podjetja Velenje.
Odvetniške storitve se najemajo samo, ko gre za posebno zahtevne primere, kjer so lahko oškodovani uporabniki komunalnih dobrin in storitev, ter v primerih, ko gre za spore večjih vrednosti in se zahteva specifično znanje materialnega in procesnega prava.
Odgovor so pripravili na Komunalnem podjetju Velenje.

2. Dajem pobudo, da morajo izvajalci pri vseh investicijah, posebej na komunalni infrastrukturi, naredi gradbeno knjigo, ki ji je potrebno obvezno priložiti skico vseh izvršenih del in posnetke vseh križanj ter za utrjevanje po plasteh. Nadzorni gradnje ni delovodja izvajalca in ne more biti celoten delovni čas na enem gradbišču, da bi vse videl. Ko izvajalec zasuje izkopani jarek ali nasuje cesto, ni možno ugotoviti, ali je bilo vse narejeno, kot je v pogodbi oziroma v ponudbi. Na tak način bo za enako vsoto vsekakor več narejenega in bistveno bolj kvalitetno.
ODGOVOR:
S podano pobudo se vsekakor strinjamo. Namreč, ko je izvajalec del uveden v delo, si mora v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (Uradni list RS, št. 55/08 in 54/09-popr.) nastaviti gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer (gradbeno knjigo).
• Gradbeni dnevnik začne voditi z dnem začetka prvih aktivnosti na parceli ali najpozneje z dnem uvedbe izvajalca v delo in ga vodi ves čas, ko se dela na gradbišču ali objektu izvajajo. Vpisi v gradbeni dnevnik se vršijo dnevno, udeleženci pri graditvi objekta pa ga podpisujejo ob vsakokratnem pregledu ali nadzoru. Gradbeni dnevnik zaključimo po dokončanju del.
• Knjigo obračunskih izmer (gradbeno knjigo) začne izvajalec del voditi z dnem začetka prvih aktivnosti na parceli oz. najpozneje z dnem uvedbe izvajalca v delo in jo vodi, dokler niso dela izvršena in izmerjena oziroma obračunana. V knjigo obračunskih izmer izvajalec del vpisuje izmere in izračune obsega izvršenih del v posameznem obračunskem obdobju. Vpisuje in vrisuje tudi skice sprememb in odstopanj od projekta za izvedbo, z navedbo mer. V knjigo obračunskih izmer izvajalec vpisuje tudi vsa tista dela, ki se po dokončanju del ne vidijo. Na samostojnem listu knjige obračunskih izmer je posebej prikazana vsaka predračunska postavka iz projekta za izvedbo. Listi so razvrščeni v istem zaporedju in z istimi oznakami, kot so v pogodbenem predračunu. Če se katera od postavk ne izvede, se na listu napišejo razlogi, vloži pa se označen list brez navedbe izmer, zato, ker mora biti število obračunskih listov enako številu postavk v pogodbenem predračunu.
Za nepredvidena in dodatna dela, ki niso zajeta v pogodbenem predračunu, se obračunski listi po enakem postopku kot predračunske postavke dodajajo na koncu knjige obračunskih izmer, kot posebno poglavje z označbo »nepredvidena in dodatna dela«. Knjigo obračunskih izmer izvajalec zaključi najpozneje do izročitve zgrajenega objekta investitorju. Knjigo obračunskih izmer za komunalno infrastrukturo vedno izdelamo na podlagi geodetskih posnetkov, iz katere so razvidna vsa križanja, dejanske dolžine itd.
Ker odgovorni nadzornik res ne more biti ves čas na gradbišču in ne more biti delovodja izvajalcu del, bomo v bodoče zahtevali, da izvajalec del h knjigi obračunskih izmer priloži tudi posnetke izvedenih križanj in vgrajenega materiala.
Pobuda svetnika je dobra, zato se pridružujemo njegovemu mnenju, da bomo na tak način pri izvedbi del še dodatno povečali kvaliteto izvedenih del.
Odgovor so pripravili na Komunalnem podjetju Velenje.

21. september 2017
Zap. št. 201
Članica sveta Anita LEMEŽ KLJAJIČ je podala naslednjo pobudo:

1. Zelo hitre vremenske spremembe, ki jih doživljamo v zadnjih letih, povzročajo obilico težav tudi prebivalcem Šaleške doline.
Letos smo bili priča že kar nekaj hudim vremenskim ujmam z močnim deževjem in točo. Prav slednja povzroča tudi materialno škodo na vrtovih, naših pridelkih, cestnemu omrežju, avtomobilih, poplave zalivajo kleti, stanovanja in trgovine. Sledijo intervencije gasilskih enot, civilne zaščite, napori komunalnih služb pri čiščenju zamašenih kanalizacij, jeza občanov …
Nedavno smo lahko na naši javni televiziji videli prispevek, kako težave učinkovito rešujejo v delu Slovenije, ki je bil mnoga leta izpostavljen toči. Letalski centri z intervencijo in s posebnimi letali v samem oblaku preprečujejo nastanek toče. Iz prispevka je razvidno, da je v tako obrambo vključeno že okrog 50 slovenskih občin. Prav tako je tudi razvidno, da je tak način zelo učinkovit.
Za odpravo navedenega in v izogib škodi predlagam lokalnim oblastem, da se vključimo v projekt. Strošek vključitve v projekt je v primerjavi s škodo, ki jo lahko povzročijo nenadne vremenske spremembe, bistveno manjši, kot je strošek sanacije nekajminutnega neurja s točo.
Prispevek je na spodnji povezavi: http://www.rtvslo.si/okolje/sezona-toce-v-polnem-teku-bo-stajerska-letalska-obramba-zdrzala/397832.
ODGOVOR:
Pobudo bomo preučili.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

21. september 2017
Zap. št. 200
Članica sveta Erika KLJUN ROŠKAR je podala naslednjo pobudo:

1. Prosim, če lahko ustrezna služba razišče, zakaj že praktično od začetka pouka letos ne dela semafor pri OŠ Mihe Pintarja Toleda. Gre za vprašanje občana, ki tam stanuje in njegova otroka obiskujeta to šolo.
ODGOVOR:
Semafor ni deloval, ker je prišlo do udara strele in je bilo uničeno vezje in krmilne naprave. Semafor že deluje.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

19. september 2017
Zap. št. 199
Član sveta dr. Franc ŽERDIN je podal naslednjo pobudo:

1. Kot svetnik Sveta MOV dajem pobudo za označitev dveh prehodov za pešce (radar?), in sicer:
– na Stanetovi ulici, pri vstopu v Levstikovo ulico iz Sončnega parka;
– na Cesti na jezero, pri izstopu iz Levstikove ulice na pločnik ali v gozd, kjer pešci hodijo v rekreacijsko območje ali na stadion ob jezeru.
Na obeh omenjenih lokacijah (po Stanetovi ulici, še bolj pa na Cesti na jezero) je gost promet z avtomobili in tovornimi vozili, vozniki največkrat močno prekoračujejo omejitve hitrosti. Pešci, od teh je največ otrok, ki hodijo v rekreacijsko cono ali na mestni stadion, so zaradi tega močno ogroženi, zelo so ogroženi tudi starejši ljudje, ki omenjeni cesti pogosto prečkajo sami ali v spremstvu živali.
Na podlagi številnih pripomb občanov in obiskovalcev Velenja na vodstvo MOV naslavljam pobudo za rešitev tega problema.
ODGOVOR:
Prehoda za pešce na Stanetovi cesti zaenkrat ni možno izvesti. Skladno z zakonodajo potrebujemo za ureditev prehoda za pešce na obeh straneh prehoda pločnik. S strani Sončnega parka je pločnik urejen, ob Levstikovi cesti pa ga ni, saj je zemljišče v zasebni lasti. V kolikor bomo uspeli pridobiti zemljišče, ki ga potrebujemo za ureditev pločnika, bomo naročili izdelavo projektne dokumentacije in v nadaljevanju prehod tudi uredili.
Cesta na jezero je v upravljanju Direkcije RS za ceste. Za izvedbo je potrebno pridobiti soglasje tudi z njihove strani. Za ureditev prehoda za pešce preko Ceste na jezero bomo v letu 2018 pripravili razpis za pridobitev projektne dokumentacije. V sklopu izdelave projektne dokumentacije se bo izvedlo tudi štetje prehodov pešcev čez cesto. V kolikor bo število prehodov preseglo normativ, bomo z izdelavo projektne dokumentacije lahko nadaljevali, v nasprotnem primeru s strani Direkcije RS za infrastrukturo soglasja ne bomo dobili.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

15. september 2017
Zap. št. 198
Članica sveta Anita LEMEŽ KLJAJIČ je podala naslednjo pobudo:

1. Podajam pobudo vezano na cepljenje dečkov proti HPV. Humani (človeški) papilomavirusi (HPV) so virusi, s katerimi se pogosto okužijo ženske in moški.
Okužba s HPV je spolno prenosljiva. Okužba s HPV lahko povzroča predrakave spremembe in raka materničnega vratu, genitalne bradavice (kondilome) in papilome grla. Deklice so proti okužbam s HPV cepljenje redno v 6. razredu OŠ ali kasneje kot zamudnice. Za dečke rednega programa cepljenja proti HPV zaenkrat ni.
Okužba s HPV lahko pri moških povzroča raka zadnjika, penisa, raka ustnega dela žrela in genitalne bradavice. Cepljenje moških proti okužbam s HPV bi lahko zmanjšalo pojavljanje teh obolenj. Ker so moški tudi prenašalci okužbe s HPV, pa bi cepljenje lahko posredno vplivalo tudi na zmanjšanje pojavljanja raka materničnega vratu pri ženskah. Nekatere občine v Sloveniji so se že odločile za plačilo stroškov cepljenja proti HPV za tiste dečke, katerih starši se prostovoljno odločijo za zaščito.
Moja pobuda je, da postane tudi Mestna občina Velenje ena izmed občin, ki dečkom v 6. razredu omogoči brezplačno cepljenje proti HPV.
ODGOVOR:
Skupnost občin Slovenije je 19. 10. 2017 na vse občine v Sloveniji naslovila Sklep predsedstva Skupnosti občin Slovenije glede cepljenja proti okužbam s humanim papilomavirusi (HPV) za fante.
Članice in člani predsedstva SOS so sprejeli naslednja sklepa:
– Predsedstvo SOS ne nasprotuje pobudi, da se cepljenje za fante 6. razredov osnovnih šol uvrsti v Program cepljenja in zaščite z zdravili, vendar je potrebno predhodno preveriti učinkovitost cepiva za fante, saj so se pri cepljenju deklet pojavili strokovno utemeljeni dvomi o zanesljivosti preventivnega cepljenja proti okužbam s HPV.
– Predsedstvo SOS nasprotuje, da občine na pobude zdravstvenih domov in drugih krijejo oziroma zagotovijo finančna sredstva za cepljenje proti okužbam s HPV za fante. Tovrstna preventiva nikakor ne sodi med naloge lokalne skupnosti, zato pričakuje, da se krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma da financira država.
Zato predsedstvo SOS priporoča občinam, da zavrnejo pobude o podpori cepljenja proti HPV za fante.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

6. september 2017
Zap. št. 197
Član sveta Matej JENKO je podal naslednja vprašanja in pobude:

1. Že nekaj časa ne delujejo tri luči med reko Pako in kulturnim domom. Prosim vas, da preverite/posredujete v preverbo kaj je narobe, da se to uredi.
ODGOVOR:
Z napako smo seznanjeni in jo rešujemo. Težava je na kablu, ki gre od reflektorjev na Titovem trgu do svetilk za Kulturnim domom Velenje.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. Na gozdni poti pod vilo Herberstein (predvsem prva pot desno na Gorico oz. proti sončnemu griču, ki pride iz gozdička), so nekatere obcestne svetilke »v vejah« in zato je pot osenčena. Verjetno so letni pregledi svetil že urejeni. Če niso predlagam, da se le ti naredijo jeseni, pred zimo, saj je od pomladi do jeseni največja rast. Tako bodo svetila ob javnih poteh večji del leta služila svojemu namenu.
ODGOVOR:
Koncesionarju smo naročili, da veje odstrani.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

3. V objavi natečaja za urejen prodajni prostor je zapisano, da bodo ureditve ocenjevali »člani odbora za mestni marketing«. Prosim za informacije: kdo so člani odbora, kje in kdaj so bili izbrani ter kdo jih je potrdil, saj na spletni strani ni te informacije sam pa se tudi ne spomnim, da bi v mestnem svetu to sprejeli.
ODGOVOR:
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je 17. novembra 2015 na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 1/2016 – uradno prečiščeno besedilo) in 11. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MOV, št. 29/2010) sprejel sklep o imenovanju odbora za mestni marketing.
Odbor sestavljajo:
mag. Saša SEVČNIKAR – vodja Kabineta župana, predsednica odbora
mag. Iztok MORI – direktor občinske uprave MO Velenje
Peter DERMOL – podžupan MO Velenje
Alma GLOTIĆ – Kabinet župana
Ana ANŽEJ – SAŠA inkubator
Helena KNEZ – vodja Službe za razvojne projekte in gospodarstvo
Alenka REDNJAK – vodja Urada za razvoj in investicije
Karla SITAR – SAŠA inkubator
Urška GABERŠEK – TIC Velenje
Marija BERLOŽNIK – TIC Velenje
Žiga BRODNIK – AV studio
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

4. Dajem pobudo, da se vse javne obravnave, za katero je pripravljena dokumentacija, da se jo pripravi tudi v elektronski obliki (verjetno pa je tako že vsa v el. obliki) in da se jo javno objavi, hkrati z najavo javne obravnave, na spletni strani MO Velenje. To dokumentacijo se pošlje tudi svetnikom MOV v vednost (ali vsaj povezava na dokumentacijo).
ODGOVOR:
Dokumentacije za javne obravnave so objavljene na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Za občane/Javne razgrnitve), kjer jo lahko najdejo tudi svetnice in svetniki. Medtem, ko je javna razgrnitev objavljena v Uradnem Vestniku MOV, v prostorih dotičnih krajevnih skupnosti, občanke in občane obveščamo tudi preko medijev s sporočili za javnost.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

1. september 2017
Zap. št. 196
Članica sveta Suzana KAVAŠ je podala naslednje vprašanje:

1. Na mene so se obrnili občani in občanke občine Velenje z informacijo, da so v Velenju 30.08.2017 v tovornjaku odkrili ilegalne migrante. Sprašujem Vas ali je to res in kam so bili napoteni?
ODGOVOR:
Občinska uprava Mestne občine Velenje ni prejela nobene uradne informacije.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

18. avgust 2017
Zap. št. 195
Član sveta Matej JENKO je podal naslednje vprašanje:

V kolikem času mora biti naročilnica za blago podpisana, ki ga pravilno naroči svetniška skupina ali neodvisni svetnik. Velikokrat se namreč dogaja, da traja zelo dolgo časa, preden se podpiše naročilnica opozicijskih strank oz. svetnikov.
Dejstva so:
1. da bi naj bili v vsakem trenutku vsi trije podpisniki na MOV (oz. vsaj njihovi pooblaščenci), razen seveda v izjemnih primerih.
2. da se podpisniki redno, vsaj enkrat dnevno dobijo na koordinaciji (kjer je tudi priložnost, da se podpišejo naročilnice)
Kateri/kaj so lahko vzroki, da se naročilnice ne podpišejo v roku treh dni.
ODGOVOR:
Na Mestni občini Veleje si prizadevamo, da delo opravimo v najkrajšem možnem času. Priprava naročilnic poteka preko informacijskega sistema Odos in postopek za vaše zadnje naročilo za nakup televizorja in zvočnikov smo začeli takoj, ko ste zaprosili. Vendar je potrebno pridobiti ponudbe, urediti vse podpise elektronsko, nato še fizično in ker je to le ena izmed številnih nalog, ki jih opravljamo, žal ne gre vse tako hitro kot bi si želeli.
V tem času je bil tudi vikend in praznik, zaradi česar je postopek trajal morda kakšen dan dlje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

9. avgust 2017
Zap. št. 194
Član sveta Matej JENKO je podal naslednje pobude:

1. Dajem pobudo, da se v okviru podjetniškega centra oz. projekta »Klinika odprtih podatkov za pametno mesto Velenje« izvede pobuda »transparentno javno poslovanje MO Velenje«.
Predlagam, da gre MO Velenje kot prva mestna občina v javnost vseh podatkov (proračuna, porabe, prihodkov, računov, naročil,…). Po izvedenem projektu pa lahko sledijo tudi vse ostale javne institucije, ki sodijo pod okrilje MOV. Kaj to pomeni? Da so vsi ti podatki objavljeni in v pregledni obliki na internetu. To naj ne bi bil prevelik problem, saj so vsi ti podatki že v elektronski obliki (saj to že danes zakonodaja zahteva od javnih institucij).
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje na svoji spletni strani objavlja vse sprejete proračune in njihove spremembe, zaključni račun proračuna, objavljeni so tudi javni razpisi, javni natečaji, javni razpisi za sofinanciranje, ipd.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

4. avgust 2017
Zap. št. 193
Član sveta Matej JENKO je podal naslednje pobude:

1. Dajem pobudo, da se ob sanaciji podhoda na Šaleški cesti (otr.igrišče) naredi tudi zunanje dvigalo za invalide. Na otroško igrišče pa klančina ob notranjem delu ograje v smeri proti Merkatorju. Na obeh straneh ceste se lahko naredi jašek za dvigalo, v polkrožnem delu ob stopnicah – kjer je sedaj zelena zasaditev. Prostorsko je načeloma to lahko bilo izvedljivo (a ne vem ali ima kdo pisarno na desni strani podhoda ob stopnicah). Če to ni mogoče, predlagam, da se to vključi za naslednje proračunsko obdobje.
ODGOVOR:
Najlepša hvala za poslano pobudo. Kar zadeva dostopa za osebe na invalidskih vozičkih na centralno otroško igrišče ob Šaleški cesti, je ta že urejen. Namreč prav zato, da bi omogočili uporabo otroškega igrišča tudi otrokom na invalidskih vozičkih, pa tudi gibanje po otroškem igrišču starejšim invalidnim osebam, smo izgradili klančino iz smeri nakupovalnega centra Mercator. Poleg tega je dostop na to igrišče omogočen invalidom tudi iz smeri avtobusnega postajališča. Na igrišču imamo specialno gugalnico za osebe na invalidskih vozičkih, ki jo ti s pridom uporabljajo.
Leta 2018 pa z Direkcijo RS za ceste načrtujemo celovito prenovo Šaleške ceste, ki bo zajemala tudi prenovo podhoda z ureditvijo klančnin za invalide.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. Dajem tudi pobudo, da se obvesti in opozori upravitelja centra Nova, da jim odpadajo marmorne plošče.
ODGOVOR:
Pobudo smo posredovali vzdrževalcu centra Nova.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

28. julij 2017
Zap. št. 192
Član sveta Matej JENKO je podal naslednje pobude:

1. Da se na glavno otroško igrišče (ob Šaleški cesti) pod drevesa (pod lipe) v senco postavijo klopi (vsaj šest), saj je v poletnih dnevih ob vročini nevzdržno tako za starše, stare starše kot tudi otroke. Hkrati dajem pobudo, da bi se otroško igrišče razširilo na neizkoriščeno območje zasutega bazena. Tako nadomestimo in oplemenitimo otroško igrišče, ki se je zaradi avtobusne postaje zmanjšalo.
ODGOVOR:
Pobudo bomo proučili.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

2. Predlagam, da se na območje zasutega bazena postavi otroški »adrenalinski« park.
ODGOVOR:
Pobudo bomo proučili.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

17. julij 2017
Zap. št. 191
Članica sveta Suzana KAVAŠ je podala naslednja vprašanja:

1. Ljudje me opozarjajo, da nekatere smetiščne kante prejšnji teden niso bile spraznjene, ker ljudje naj ne bi pravilno ločevali odpadkov. Zanima me ali bodo kljub temu račun za odvoz odpadkov prejeli?
ODGOVOR:
Vprašanje morate nasloviti na podjetje Pup Saubermacher.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

3. julij 2017
Zap. št. 189
Član sveta Matej JENKO je podal naslednja vprašanja:

1. Prosim da mi posredujete uradno stališče občinske uprave oz. župana – oceno uspešnosti prireditve »pljusk« na jezeru, kakšni so bili postavljeni cilji te prireditve ter kakšna je bilanca po zaključeni finančni konstrukciji (koliko in kateri stroški so nastali, koliko je bilo prihodkov – iz katerih naslovov).
ODGOVOR:
V Mestni občini Velenje smo se odločili, da pripravimo odmeven dogodek, s katerim bi zaznamovali začetek poletja, promovirali Velenjsko plažo in tudi odprtje kopalne sezone. Pred leti smo Velenjčani zelo radi obiskali prireditev Noč ob jezeru, zato smo želeli tudi sedaj pripraviti nekaj podobnega. Dogodek, kjer bi se ljudje lahko zabavali in sprostili. Stroške organizacije prireditve smo si delili s podjetjem Gorenje in podjetjem Extrem, ki je bil glavni izvajalec in preko katerega so sodelovali tudi različni sponzorji.
Mestna občina Velenje je krila stroške postavitve skakalnice za Pljusk, varovanja, SAZAS-a, postavitve tribun in promocije. Ti stroški so znašali prb. 22 tisoč evrov. Naš namen pa je seveda bil, da pokažemo, kako pestro in zabavno je lahko dogajanje na Velenjski plaži ter na kopanje v Velenje privabimo še več obiskovalcev, kar nam je tudi uspelo, saj si je dogajanje ogledalo prb. 15 tisoč obiskovalcev.
Odmevnost in uspešnost prireditve, pa kaže tudi obisk Velenjske plaže v teh dneh, ki je še veliko večji kot lansko leto. Posledično to pomeni tudi večjo prepoznavnost mesta, večjo potrošnjo in nove priložnosti za ponudnike v naši občini.
Odgovor so pripravili Uradu za razvoj in investicije.

2. Katera, koliko, kdaj, komu ter po kakšnih cenah je MOV prodajala zemljišča oz. druge nepremičnine spodnjim podjetjem (od njihove registracije dalje), ki so z g. Tomažem Ročnikom (direktno ali posredno) povezana:
BONITA NALOŽBE, d.o.o.
DOMINO INŽENIRING d.o.o.
DORNINGER HYTRONICS d.o.o.
FORTIS 3000, d.o.o.
FRAKTAL-CONSULTING d.o.o.
FRAMIN d.o.o.
IGEM d.o.o.
KLASJE Celje d.d.
KRUH STORITVE d.o.o.
LIP RADOMLJE d.d.
MILLCOM SKUPINA d.o.o. MILLCOM GROUP d.o.o.
NIP NALOŽBE d.o.o.
PILON CENTER d.o.o.
PILON ING, d.o.o.
PPS – PEKARNE PTUJ, d.o.o.
PRESTA d.o.o.
PRESTA PRESTIŽ d.o.o.
PRVOMAJSKA PROCESNA OPREMA d.o.o.
PUP Velenje d.d.
SGP KOGRAD-IGEM DRAVOGRAD d.o.o.
SP Lendava d.o.o.
STROJ d.o.o.
Terme Topolšica, d.d.
TOMING INŽENIRING d.o.o.
TOMING-CONSULTING d.o.o.
ZLATI KLAS 1 d.o.o.

oz. podjetja, kjer imata vpliv njegova otroka (Zoran in Zala):
BONITA NALOŽBE, d.o.o.
IGEM TREBUŠA d.o.o.
JEŽA d.o.o.
MILLCOM SKUPINA d.o.o. MILLCOM GROUP d.o.o.
OKSALIS d.o.o.
TOMING INŽENIRING d.o.o.
PPS – PEKARNE PTUJ, d.o.o.
PRESTA d.o.o.
PRESTA PRESTIŽ d.o.o.
PSP PEKARNE d.o.o.
VELPA d.o.o.
ODGOVOR:
Leta 2011 smo vzpostavili elektronsko voden občinski dokumentni sistem, ki omogoča knjiženje in evidentiranje prodanih in kupljenih zemljišč oz. nepremičnin od leta 2011 do danes. V tem obdobju nismo nobenemu pravnemu subjektu prodali nepremičnin.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

11. julij 2017
Zap. št. 190
Član sveta Matej JENKO je podal naslednja vprašanja:

1. Ali je MO Velenje sodelovala na dražbi za avtokamp Velenje?
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje ni sodelovala na dražbi avtokampa Velenje.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

2. Če MO Velenje je oz. ni sodelovala bi prosim odgovor kakšni so razlogi za taksno odločitev in kakšni so rezultati?
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje ni sodelovala na dražbi avtokampa Velenje, saj imamo na jezeru v načrtu druge večje projekte, s katerimi ste seznanjeni. Prav tako pa smo mnenja, da lahko del ponudbe ob jezeru pripravijo tudi drugi investitorji.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

3. Ali bo MO Velenje uveljavljala predkupno pravico? Če bo, kdo je sprejel tak sklep?
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje ne bo uveljavljala predkupne pravice.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

26. junij 2017
Zap. št. 186
Član sveta Franc SEVER je podal naslednja vprašanja:

1. Dajem pobudo, da se prouči možnost v dogovoru z Direkcijo za ceste RS, da se izvede krožišče pri odcepu za Bevče. MO Velenje je kupila zemljišče na katerem namerava urediti parkirišče za avtobuse in tovorna vozila. Glede pravokotnega zavoja proti gostišču Obirc in ozke ceste v tistem delu, je smiselno urediti dovoz do parkirišča pri odcepu za Bevče. S tem bi naredili dve pozivni zadevi. Prvo bi bil uvoz in izvoz iz Bevč bolj varen. Drugo pa, da bi se pripeljalo in odpeljalo iz bodočega parkirišča na varen in nemoteč način, saj je zavijanje avtobusa na kratki razdalji med glavno cesto in vzporedno cesto proti parkirišču, varno nemogoče, brez da avtobus zapre celo cesto.
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je v postopku izvedbe javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije ureditve parkirišča pri omenjenem odcepu in sicer za izdelavo idejnega projekta. Projektna naloga zajema ureditev parkirišča za tovorna vozila in avtobuse, ter variantne izvedbe dostopov in sicer pri odcepu za Bevče (varianta s semaforiziranim pravokotnim križiščem oz. z ustreznim krožnim križiščem) in varianto navezave preko obstoječih kategoriziranih cest. Na podlagi idejnega projekta bodo pridobljene tudi smernice upravljavcev (npr. direkcije RS za ceste).
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

2. Dal bi še pobudo, da se naredi odmera in uredi cesta v Lipju pred Gabrom desno mimo Jurka do Mlakarja. V tistem delu je zgrajenih več novih hiš in bi bilo prav, da se cesta odmeri in uredi.
ODGOVOR:
Omenjena cesta (JP 950354 – Odcep Lipje) je bila kategorizirana kot javna cesta, in prevzeta v vzdrževanje šele v lanskem letu. Odmero ceste bomo naročili v letošnjem letu, obnova pa bo izvedena v prihodnjih letih.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

Zap. št. 187
Članica sveta Suzana KAVAŠ je podala naslednja vprašanja:

1. Občine se še vedno pogajajo s Teš (HSE posledično) in KP Velenje za končno ceno toplotne energije, čeprav je pogodba med KP Velenje in Teš že podpisana. Občine KPV subvencionirajo že 2 meseca. Glede na to, da se bo cena toplotne energije za končne uporabnike zvišala, sprašujem kakšne bodo konkretne aktivnosti s strani občine Velenje, da do zvišanje ne bi prišlo? Sprašujem tudi ali je občina Velenje, kot ena izmed ustanoviteljic KP Velenje podala soglasje k podpisu pogodbe med KP Velenje in Teš-om?
ODGOVOR:
Kot je že znano, je s 1. majem 2017 stopila v veljavo nova povprečna cena toplotne energije, ki znaša 17,25148 evra za MWh, kar predstavlja 57 % dvig cene toplotne energije glede na predhodno ceno, ki je znašala 11 evrov za MWh. Cena je določila agencija in Mestna občina Velenje se ne more pritožiti.
Občine ustanoviteljice se vseskozi zavzemajo, da bi bila spremenjena cena toplotne energije čim manj obremenjujoča za končne uporabnike. S tem namenom je Komunalno podjetje Velenje, skupaj z občinami lastnicami od meseca maja do julija subvencionirala višjo vhodno ceno nakupa toplotne energije pri dobavitelju za vse končne uporabnike, tako za poslovni, kot tudi za gospodinjski odjem. Skupna višina subvencije za to obdobje je 284.721,00 EUR.
S 1. 8. 2017 se je spremenila cena toplotne energije za uporabnike gospodinjskega, poslovnega in ostalega odjema, pri čemer Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj še vedno delno subvencionirata razliko do višje vhodne cene nakupa toplotne energije, tako da se dvig cene toplote prepolovi. Strošek ogrevanja je za uporabnike večstanovanjskih objektov višji v povprečju za 10 do 15 %, za uporabnike individualnih hiš pa v povprečju za 15 do 20 %.
Svet ustanoviteljev komunalnega podjetja je podal soglasje k podpisu pogodbe med KP Velenje in TEŠ-em, saj smo na ta način zagotovili neprekinjeno in zanesljivo oskrbo s toplotno energijo.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

2. Sprašujem Vas, ali se bo MOV prijavila na javni razpis za informacijske točke Europe direct 2018-2020 (da gremo v EU ne na Balkan)?
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je z razpisom za zbiranje predlogov glede vzpostavitve informacijskih točk seznanjena, vendar se na razpis ne namerava prijaviti. Razlogi so sledeči:
– Menimo, da za samo prijavo na ta razpis občina kot taka ni najbolj primerna. Praviloma se te točke vzpostavljajo bolj v okviru kakšnih mladinskih centrov, knjižnic, TICov,… Občine so bolj izjeme kot pravilo.
– Ob prijavi je potrebno že imenovati celotno ekipo z referencami (ki so že v delovnem razmerju pri prijavitelju) , ki bi naj v točki delovala. Glede na trenutno število projektov v izvajanju in obseg dela, ki bi se naj opravljal znotraj vzpostavljenih inf. točk, bi bilo težko zagotavljati osebje znotraj občinske uprave, ki bi izvajalo vsebine.
– Sofinanciranje aktivnosti: najnižji znesek letnih nepovratnih sredstev za ukrepe: 27.000,00 EUR; najvišji znesek letnih nepovratnih sredstev za ukrepe: 28.500,00 EUR – kar pomeni max. 50 % sofinanciranje, ostalo mora prijavitelj zagotoviti sam.
– V občini Velenje deluje več organizacij, ki so aktivne na področju pridobivanja EU sredstev in posledično (v sklopu projektov) tudi informiranja javnosti o evropski uniji.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

3. Postavljam vprašanja glede črpanja EU sredstev:
– Trenutno je v teku 9 projektov, ki so sofinancirani s strani EU – Kakšna je oziroma bo skupna višina sredstev sofinanciranja, ki jih je bilo odobrenih MOV, s strani EU – ali prijava MOV na razpise za projekte za sofinanciranje poteka v skladu s ciljno usmeritvijo – kakšne strategije (kakšne so prioritete)?
ODGOVOR:
V okviru transnacionalnih projektov se trenutno izvajajo sledeči projekti:
BOOSTEE-CE: eu. sofinanciranje 128.266,93
eCentral: eu. sofinanciranje 168.585,55
HICAPS: eu. sofinanciranje 238.708,75
RUINS: eu. sofinanciranje 170. 361,25
eGUTS: eu. sofinanciranje 135.150,00
CHESTNUT: eu. sofinanciranje 192.662,51
Smart Commuting: 141.974,65
ECRR: eu. sofinanciranje 154.256,30
PlastiCircle: eu. sofinanciranje 103.781,25 (100% povrnjeno)
Skupaj: 1.433.747,19 €
Prijave na projekte zasledujejo prioritetna področja, ki so zapisana v različnih strategijah MOV: VIS, TUS, CPS, Turistična strategija. Skozi EU projekte, ki se izvajajo ali so že bili izvedeni, poskušamo občanom ponuditi storitve ali pridobiti študije ter nova znanja, od katerih imajo prebivalci lokalne skupnosti kar največ, pri čemer zasledujemo tudi potrebe/pobude, ki se izpostavljajo in naslovijo na MOV.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

– Kakšna je dodana vrednost za MOV za projekte, ki so bili že sofinancirani iz EU sredstev in so že zaključeni – ocena MOV in kakšna je predvidena dodana vrednost za projekte, ki so še v teku?
Vsekakor se je veliko naredilo za promocijo Mestne občine in mesta Velenje širom Evrope, kar pomeni tudi večjo prepoznavnost Velenja v EU prostoru. V vseh projektih načrtujemo aktivnosti, ki pustijo trajni pečat v lokalnem prostoru in marsikdaj rečemo, da so češnja na torti in od tega imajo prebivalci največ (kmečka tržnica, Bicy, CLEER – predstavitev vsebin gradu za slepe in slabovidne, Custodes – Pozojeva grajska pot, informacijski kioski, arhitekturni vodič po mestu moderne, CPU, KSSENA – nova organizacija in zaposlitve, …). Večji investicijski projekti, ki so zagotovili prostore za izvajanje novih vsebin in spodbujanje gospodarstva (PC Rudarski dom, PC Standard, Vila Rožle, Vila Bianca, promenada, galerija, …). Skozi izvajajoče projekte bomo nadgradili CPS – na regionalnem nivoju, spodbujali trajnostno mobilnost (nadgradnja BICY sistema), pridobili nova znanja in delno sanirali območja kulturno- zgodovinske dediščine (Šalek, park gradu Velenje), pridobili nova znanja s področja ravnanja z odpadki in krožne ekonomije, energetsko sanirali objekte, vzpostavili evropsko kulturno pot reformacije, ki bo verificirana s strani Sveta Evrope,…
Skozi projekte pridobimo številna nova znanja, dobre prakse, širimo mrežo partnerjev in prepoznavnosti na področju celotne srednje Evrope….
Skozi mednarodno sodelovanje odpiramo vrata tudi lokalnemu gospodarstvu za nova sodelovanja.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije

4. LOKALC je med občani in tudi obiskovalci dobro sprejet – zastavlja se vprašanje dolgoročnega financiranja. Sprašujem Vas, kako bo MOV pristopila k nadaljevanju izvajanja tega projekta z vidika dolgoročne finančne vzdržnosti (je predvidena kakšna obnova tudi npr. z uvedbo avtobusov z bolj ekološko sprejemljivimi pogonskimi motorji)?
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje želi seveda še naprej ohranjati projekt Lokalc in tako omogočati brezplačne prevoze po Velenju in bližnji okolici. Koncesijska pogodba za mestni promet – Lokalc prevoznike zavezuje, da morajo prevoze izvajati z motorji Euro 5, ki so v primerjavi z motorji Euro 1 do Euro 4 veliko prijaznejši okolju.
Izvajalec storitev Izletnik Celje, d. o. o. predvideva še v tem letu menjavo dveh avtobusov s še ekološko prijaznejšim motorjem Euro 6, kar je trenutno najčistejša in najboljša možnost motorja disel.
Zavedamo se, da je odlična možnost tudi avtobus na električni pogon, vendar je trenutno takšen avtobus predrag (avtobus za mestni promet dizel (dolžine 8 m) stane cca 120 tisoč evrov, avtobus na električni pogon stane cca 350 do 400 tisoč evro). Pri vozilih na električni pogon se pojavlja tudi težava, da baterije ne zdržijo cel dan.
Bomo pa spremljali napredek na tem področju in si tudi v prihodnje prizadevali, da bodo prevozi z Lokalcem čim bolj ekološko sprejemljivi.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

5. Kakšno je bilo gibanje števila zaposlenih v MOV od leta 2006 dalje (od obdobja 2006 in vse do junija 2017)?
ODGOVOR:
Podatke o zaposlenosti v Mestni občini Velenje lahko spremljate na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

6. Kako MOV ocenjuje razdružitev nekdanjega KC Ivana Napotnika na 4 zavode in kakšne so bile finančne posledice?
ODGOVOR:
Razdružitev Kulturnega centra Ivana Napotnika ocenjujemo kot pomembno prelomnico v reorganizaciji na področju kulture. Vse bivše enote KC IN so kot novonastali javni zavodi na novo začrtali svoje delovanje – vsak znotraj svojega področja so lahko veliko bolj sledili številnim spremembam in novostim, kar je pripomoglo k zelo uspešnemu delovanju. Rezultat tega uspešnega delovanja so številni uspešno zaključeni projekti, porast kvalitetnih kulturnih prireditev in lastne produkcije. Kultura je živ organizem, ki se spreminja. Pojavljajo se sodobnejše oblike kulture, ki potrebujejo drugačno organizacijo, zato je potrebno slediti tem trendom in se jim prilagajati. Tako smo v lanskem letu zaradi nove programske zasnove Galerije Velenje priključili Galerijo k Festivalu. Programska prenova spada v področje kreativne industrije in se osredotoča predvsem na projekte, ki izhajajo iz lokalnega gospodarstva ter okolja in so vezani na industrijsko oblikovanje, fotografijo in kulturo, kulturo v povezavi z ekologijo, multimedijo in otroško izobraževanje.
Področje kreativnih in kulturnih industrij z novimi cilji je zato potrebovalo močnejšo podporo pri organizaciji, promociji, prireditvah, programih kulturne vzgoje, kjer je Festival Velenje z dosedanjimi dosežki in kadrovskim potencialom več kot dokazal svojo usposobljenost in potenciale. Združitev Galerije in Festivala je dokaz, da smo fleksibilni in znamo odreagirati pozitivno. Trendi na področju kulture se bodo še seveda spreminjali in vedno bomo poskušali iti v korak s časom. To se kaže tudi na visokem porastu obiskovalcev in ima pozitiven vpliv na turizem.
Finančne posledice je težko konkretno numerično prikazati. Nekatere zaposlitve v novih zavodih so bile zagotovljene s prerazporeditvijo iz drugih služb (npr. iz TIC-a na Festival), zaradi novih trendov v kulturi je bilo potrebno zaposliti strokovnjake iz teh področij, sodelovali smo v izjemnih projektih, kot npr. Evropska prestolnica kulture, zaradi česar smo sodelujočim javnim zavodom zagotovili dodatna sredstva za izvedbo projektov, podpiramo nove projekte, ki pozitivno vplivajo tudi na razvoj turizma v Velenju … S tem, ko vlagamo v kulturo, vlagamo tako v posameznika kot skupnost. Kultura je namreč tista življenjska kvaliteta, ki je pogoj vsakega pozitivnega razvoja posameznika in družbe kot celote.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

7. Junija sup windsurf center ZOO station na velenjskem jezeru še vedno nima dovoljenja za izposojo SUPov. Kaj bo storila MOV in kdaj bo izdano?
ODGOVOR:
Tovrstno dovoljenje izdaja Upravna enota Velenje. Podlaga za izdajo pa je podeljena koncesija pristojne občine. Občina pa lahko podeli koncesijo, ko bo s strani države dobila status kopalnih voda in vsa dovoljenja za vstopno izstopna mesta. Postopki tečejo že od leta 2013. S strani pristojnega ministrstva so nam obljubili, da bomo status dobili v jeseni letos. Z lastnikom centra smo imeli sestanek in smo se tudi skupaj z njim udeležili sestanka na Upravni enoti Velenje. Lastnik centra je seznanjen s postopki. Mestna občina sodeluje z vsemi ponudniki različnih vsebin na velenjskem jezeru.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

8. Kot svetnica svetniške skupine SDS dajem pobudo, da se za dan državnosti s strani občine Velenje planira nakup slovenske zastave za vsakega prvošolca, vključno z zgibanko o pomenu zastave, informacijah o tem, kdaj je bila zastava prvič dvignjena, informacije o himni, itd…. – za dvig slovenske narodne zavesti.
ODGOVOR:
Vašo pobudo bomo proučili z vidika finančnih možnosti proračuna v letu 2017.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

Zap. št. 188
Član sveta Mihael LETONJE je podal naslednja vprašanja:

1. Nekaj tednov nazaj je imela stranka SD (odbori Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki) v velenjski občinski stavbi nekakšen posvet oziroma srečanje. Me zanima ali je občina stranki SD izstavila kakšen račun, kdaj in v kakšni višini. Če bi prosil za kopijo računa. V kolikor je občina oddala prostor stranki SD brezplačno me zanima, če ta prostor lahko za podobna srečanja dobi v najem tudi kakšna druga politična stranka.
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je Socialnim demokratom izdala račun za uporabo sejne dvorane z dne 5. 6. 2017. Račun je bil izdan po izvedenem dogodku, v višini 134,20 EUR z DDV.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

2. Ljudje sprašujejo, da naj bi direktor občinske uprave g. Mori po zelo ugodni ceni kupil občinsko stanovanje. Če je to res, bi prosil za naslednje odgovore:
– kje je to stanovanje in v katerem nadstropju;
– kakšna je njegova kvadratura;
– koliko je staro;
– kolikšna je bila cena stanovanja;
– ali je bila narejena cenitev.
ODGOVOR:
Direktor občinske Uprave Mestne občine Velenje je stanovanje kupil na javnem razpisu, ki je bil objavljen na spletni strani Mestne občine Velenje z dnem 15. 3. 2017 in so se nanj lahko prijavili vsi zainteresirani. Odkupil je stanovanje štev. 68, v 3. etaži, ki se nahaja v stanovanjski stavbi Šalek 105, Velenje, ID znak 964-4373-68. Uporabna površina stanovanja znaša 55,50 m², k stanovanju pripada balkon v izmeri 0,90 m² in klet v izmeri 2,48 m², skupna izmera iz zemljiške knjige znaša 58,88 m². Stanovanje je staro 13 let, cena stanovanja je znašala 56.200,00 evrov. Cenitev je izvedel pooblaščeni sodno zapriseženi cenilec gradbene stroke z licenco SICGRAS. Vse ostale stroške (davek, vpis v zemljiško knjigo, notarja) je plačal kupec.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije

3. Taxisti se pritožujejo, da nimajo pravega parkirnega prostora za svoje avtomobile, kjer bi čakali na prevoz potnikov. Pred časom je bila pobuda, da bi se naredilo novo parkirišče in sicer na avtobusni postaji. Kako daleč je ta ideja in v kakšni meri je izvedljiva.
ODGOVOR:
MOV je zagotovila parkirna mesta za taxi službo pri bazenu zraven avtobusnega postajališča, pri Rdeči dvorani in pri Hotelu Paka. Pobudo, ki jo navajate, bomo z lastnikom avtobusnega postajališča – Izletnik Celje preučili in iskali izvedljive možnosti.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

4. Kako daleč je občina s projektom kolesarska steza Velenje-Dolič. Kdaj se bo začela graditi.
ODGOVOR:
Direkcija RS za infrastrukturo pripravlja projektno nalogo za razpis PGD in PZI dokumentacije, pri čemer MOV aktivno sodeluje. Ko bo projektna naloga potrjena, bo direkcija izvedla javno naročilo za projektiranje. MOV pripravlja medtem manjše spremembe prostorskih aktov, da pri izdaji gradbenega dovoljenja ne bo težav. Gradnja bo stekla po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj in po zagotovitvi sredstev za izgradnjo.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

29. maj 2017
Zap. št. 178
Član sveta Mersad Dervišević je podal naslednjo pobudo:

1. Dajem pobudo, da se na lokalni cesti (Tomšičeva cesta) pri ŠC Velenje postavi talna ovira, ki bi upočasnila promet na tem delu cestišča.
ODGOVOR:
S strokovno komisijo bomo preučili postavitev ovire za umiritev prometa in v kolikor bo možno oz. izvedljivo, jo bomo tudi postavili. Do konca leta bomo na Tomšičevi cesti namestili tudi prikazovalnik hitrosti »Vi vozite«, ki bo še dodatno pripomogel k večji varnosti udeležencev v prometu.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

29. maj 2017
Zap. št. 179
Član sveta Matej Jenko je podal naslednjo pobudo in vprašanja:

1. Podajam pobudo, da se pripravi postopek prodaje zemljišč/parcel, ki bodo nad otroškim igriščem (kjer je bil sadovnjak) tako, da bodo javne dražbe, saj je verjetno cilj za tako elitna zemljišča iztržiti največ, kar se da.
ODGOVOR:
S postopkom prodaje zemljišč na območju Zlatega griča za enkrat ni možno pričeti, saj je potrebno predhodno izdelati in predložiti občinskemu svetu v sprejetje nov podrobni prostorski načrt (OPPN) in izvesti vse ostale potrebne postopke. Izdelavo novega OPPN predvidevamo v letu 2018/2019. V primeru večjega zanimanja za odkup določenih parcel, pa bomo kot je to praksa že do sedaj, prodajo izvedli preko javne dražbe.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

2. Kdo je določil ceno 20€/m2 za zemljišče v poslovni coni Stara vas?
ODGOVOR:
Ocenjena vrednost nepremičnin, ki se prodajajo v poslovni coni Stara vas, je 39,37 EUR/m2. Razlika med prodajno in ocenjeno vrednostjo predstavlja pomoč de minimis, ki se dodeljuje na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. 3. 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL EU L 352, 24. 12. 2013) ter Mnenja o shemi de minimis pomoči Ministrstva za finance (št. Priglasitve: M001-5884268-2015). Zemljišča bodo prodana v skladu z razpisnimi pogoji, objavljenimi na spletni strani Mestne občine Velenje v rubriki Javne objave/Javni razpisi, in sicer v objavi: »Javni razpis za prodajo zemljišč pod ocenjeno vrednostjo z namenom spodbujanja podjetništva v Mestni občini Velenje v letu 2017«.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

3. Ali je bil sestanek z direktorjem HSE v zvezi z toplotnim ogrevanjem/ceno; če je bil, kaj se je dogovorilo?
ODGOVOR:
Dogovor na zadnjem sestanku ni bil sklenjen. Nov sestanek bo sklican, ko bomo lokalne skupnosti prejele vhodne podatke, ki jih je vodstvo TEŠ poslalo Agenciji za energijo.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

4. Kaj se dogaja s projektom kolesarske proge skozi Hudo luknjo do Mislinje, v kakšnem stanju smo s projektno dokumentacijo in kdaj se bo pričelo z realizacijo izgradnje?
ODGOVOR:
Projekt je prevzela Direkcija RS za infrastrukturo, ki pripravlja projektno nalogo za naročilo PGD (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) in PZI (projekt za izvedbo) dokumentacije. Po izdelavi dokumentacije sledijo odkupi zemljišč in nato izgradnja, prav tako pa potekajo tudi aktivnosti za zagotovitev sredstev za izgradnjo iz evropskih skladov. MOV z Direkcijo RS za infrastrukturo pri vseh postopkih tvorno sodeluje s ciljem čimprejšnje realizacije izgradnje kolesarske poti.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

5. Kdaj se bo zaključila obnova ceste na Lipo? Če se ne motim, je bil rok do konca novembra 2016, danes smo konec maja 2017 (6 mesecev po roku) in cesta še vedno ni urejena. Kdo je vodil nadzor in kako? Ali se je pogodba spreminjala od prvega podpisa, kako (prosim za seznanitev z aneksi) in zakaj, če se je.
ODGOVOR:
Obnova odseka Ceste na Lipo je dokončana. Obnova je bila pogojena z izgradnjo pločnika ob Cesti na Lipo in kolesarske steze ob Goriški cesti. Zaradi slabih vremenskih pogojev, se je spremenil 5. člen pogodbe za izgradnjo pločnika, kjer je navedeno, da se dela končajo do konca novembra 2016. Ker dela do takrat niso bila dokončana, se bo izvajalcu del zaračunala pogodbena kazen. Nadzor nad gradnjo je izvajalo Komunalno podjetje Velenje, Služba investicij in razvoja.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

29. maj 2017
Zap. št. 180
Član sveta Mihael Letonje je podal naslednjo pobudo in vprašanja:

1. Center Nova naj bi bil v stečajnem postopku. Kako je z Knjižnico ali ima občina vse urejeno glede lastništva in ne bo Knjižnica predmet stečajnega postopka.
ODGOVOR:
Del stavbe Nova, kjer je splošna knjižnica Velenje in pripadajoči prostori z dvorano (39.17 % celotne etažne površine stavbe) so v lasti mestne občine Velenje in ne morejo biti predmet stečajnega postopka.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

2. Glede nove dovozne cesto v Prelski, kjer se stanovalci pritožujejo glede dovozne ceste. Dajejo gradbenega dovoljenja brez dovozne ceste. Sprašujem vas, kdaj bo občina uredila dovozno cesto za novo naselje in ali bo poleg sanacije obstoječe ceste, sanirala tudi morebitne poškodbe na stanovanjskih hišah.
ODGOVOR:
MO Velenje ne bo prodajala zemljišč, ki so v njeni lasti in izdajala soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja dokler ne bo urejena in izgrajena komunalna infrastruktura, ki je predvidena z zazidalnim načrtom Vinska gora. MO Velenje bo v sklopu izgradnje komunalne infrastrukture sanirala poškodovano cesto.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

3. Bil je objavljen razpis za gostinski lokal v Vili Bianci. Zanima me:
– ali je bil najemnik že izbran in če kdo je to;
– koliko je bilo ponudnikov in kakšne so bile višine najemnin teh ponudnikov;
– koliko je najemnina tega gostinskega lokala in za kakšno obdobje;
– kje je bil vzrok odpovedi prejšnjega ponudnika.
ODGOVOR:
Na podlagi pregleda ustreznih in pravilnih ponudb ter točkovanja (vrednotenja) po razpisnih merilih (50 % višina najemnine, 30 % ustreznost ponudbe v lokalu, 20 % program kulturnih dejavnosti in ostalih aktivnosti) je bila kot najugodnejši ponudnik izbrana Mia Zager s.p., Florjan 10, 3325 ŠOŠTANJ. Na razpis je v roku prispelo pet ponudb, od tega tri ponudbe niso izpolnjevale razpisnih pogojev oz. ponudba ni bila pravilna. Ostala dva ponudnika sta ponudila najemnino v višini 601,00 EUR in 850,00 EUR. Najemnina izbranega ponudnika za najem lokala znaša 601,00 EUR brez DDV na mesec. Pogodba je sklenjena za določen čas, in sicer za obdobje treh let od podpisa pogodbe z možnostjo podaljšanja še za dvakrat po tri leta. Prejšnji najemnik je odpovedal najemno razmerje en mesec pred potekom najemne pogodbe zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

4. Kdaj, koliko in kje boste postavili polnilnice za avtodome?
ODGOVOR:
Eden pomembnejših projektov Mestne občine Velenje v prihodnosti je projekt »Park and Ride« na območju Velenjskega jezera v bližini bele dvorane.
»Park and Ride« je sistem vozlišč, ki prostorsko, organizacijsko in pogosto tudi cenovno združuje parkirišča s postajališči oz. sistemom javnega potniškega prometa. Namen projekta je ureditev parkirišča v neposredni bližini izvoza iz načrtovane tretje razvojne osi s spremljevalnimi objekti in navezavo na obstoječo prometno infrastrukturo ob Velenjskem jezeru, na avtobusni potniški promet Lokalc in brezplačni avtomatiziran sistem izposoje koles BICY. Tako bi povečali delež števila vseh poti, opravljenih na trajnostne načine na območju mestne občine, in zmanjšali skupne dolžine poti z osebnimi avtomobili.
V tem projektu bodo zajeta tudi parkirišča za avtodome in električne polnilnice. Predvidenih je cca 8 električnih polnilnic. Izvedba projekta je predvidena v letu 2018/2019.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

5. V Stari vasi se je pričela izgradnja poslovne cone pod izredno konkurenčnimi pogoji, kar je zelo pohvalno in župan je že večkrat poudaril, da je veliko zanimanje, zato vas sprašujem:
– koliko je teh interesentov oziroma podjetnikov;
– kateri so ti podjetniki, ki se zanimajo za nakup zemljišča;
– ali se je konkretno že prodalo kakšno zemljišče in v kakšni velikosti.
ODGOVOR:
Na spletni strani Mestne občine Velenje v rubriki Javne objave/Javni razpisi je objavljen »Javni razpis za prodajo zemljišč pod ocenjeno vrednostjo z namenom spodbujanja podjetništva v Mestni občini Velenje v letu 2017« po shemi de minimis pomoči Ministrstva za finance. Vloge morajo biti oddane do 30. 6. 2017, ta dan bo tudi javno odpiranje prejetih prijav na razpis. Po ocenjevanju ponudb bo znano katera podjetja bodo zemljišče odkupila. Zanimanje podjetnikov za zemljišča je, vendar teh podatkov ne bomo objavljali.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

6. Ko dobimo klic z občine iz štev. 041 319 163 in se ne moremo oglasiti, ter naknadno vrnemo klic, se nam oseba, ki nas je poklicala, ne oglasi, tako da ne vemo, kdo nas je klical. Zato dajem pobudo, da se to uredi drugače, in sicer tako, da bomo lahko vrnili klic osebi, ki nas je klicala.
ODGOVOR:
Na Mestni občini Velenje imamo GSM vmesnik, preko katerega zaposleni kličejo iz stacionarnega telefona na mobilne številke. Vmesnik je postavljen in aktiviran zaradi znižanja stroškov stacionarne telefonije. Vmesnik deluje na način, ko referent pokliče mobilno številko in če ne dobi odgovora, se na mobilnem telefonu izpiše ena od 4 občinskih mobilnih številk vmesnika. Če iz mobilnega telefona pokličemo nazaj na to številko, dobimo referenta, ki je klical. Res pa je, da ni vidna direktna številka klicatelja.
Trenutno čakamo na rezultate državnega razpisa za izbor ponudnika stacionarne telefonije. Zaključen razpis bo verjetno imel predstavljen svoj cenik za storitve najema opreme in storitve stroškov telefoniranja, ki bodo predvidoma zajemali tudi nižje cene klicanja iz stacionarne telefonije na mobilne številke, brez uporabe dodatne opreme, kot je GSM vmesnik.
Kljub temu bomo še proučili možnosti nakupa novega GSM vmesnika z več opcijami klicanja in posredovanja podatkov.
Odgovor so pripravili v Uradu za javne finance in splošne zadeve.

7. Ko se v občinskem svetu sprejemajo sklepi in niso soglasni, katerim na primer nasprotuje opozicija, je v obvestilu za javnost vedno napisano, da je občinski svet sprejel določen sklep. Ker smo v občinskem svetu izvoljeni predstavniki ljudstva in predstavljamo voljo ljudi, nas ljudje vsi mečejo v isti koš, da smo tako ali tako sprejeli sklepe, ki vsem ljudem niso po godu. Zato dajem pobudo:
– da se na obvestilih za javnost, kadar ni soglasne odločitve, pripiše npr. opozicija je glasovala proti ali pa za je glasovalo toliko in toliko svetnikov, proti pa toliko svetnikov oziroma političnih strank.
ODGOVOR:
Sporočila za javnost pripravlja Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje, ki po seji obvesti medije ter občanke in občane, kateri akti so bili na seji sprejeti.
V zapisniku seje sveta, ki je tudi javno objavljen, pa je zapisano, koliko glasov je bilo za posamezen akt in koliko proti.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

29. maj 2017
Zap. št. 181
Član sveta Anton De Costa je podal naslednjo pobudo in vprašanja:

1. Glede prvega vprašanja povezanega z novim vodstvom TRC Golte sem vesel, da bo na naslednji junijski seji direktor družbe in predsednik nadzornega sveta družbe Golte predstavila vizijo družbe in trenutno stanje družbe.

2. Vprašal sem, kako je s spominskim obeležjem oziroma moriščem pod Kožljem in hkrati dal pobudo, da se ga ustrezno opremi in obeleži, kje to morišče je. Vaš odgovor je bil, da je bila 1995 ustanovljena komisija za raziskovanje povojnih množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov. Ta komisija je pripravila idejno zasnovo za postavitev obeležja, in sicer na parceli št. 3393, k.o. Velenje, ki je v lasti Kmetijske zadruge Šaleške doline. Za realizacijo je potrebno novelirati idejno zasnovo skupaj s celostno ureditvijo tega območja in pridobiti soglasje s strani lastnika. 22 let je odkar se je ustanovila ta komisija, zato postavljam naslednja vprašanja:

– Ali ta komisija še obstaja? Kdo je predsednik te komisije in kdo so ostali člani te komisije in kdaj bodo časovno realizirali svojo predlagano idejno zasnovo skupaj s celotno ureditvijo tega območja?
ODGOVOR:
Komisija je s svojim delom zaključila, saj je bil Sklep o postavitvi spominskega obeležja sprejet na 34. seji Sveta Mestne občine Velenje dne 14. 4. 1998.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

– Ali so za ta memorialni projekt že pridobili soglasje od lastnika, to je Kmetijska zadruga Šaleška dolina?
ODGOVOR:
Soglasja od lastnika zemljišča Mestna občina Velenje ni pridobila.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

– Če komisija ne obstaja več, me zanima, kdo bo noveliral idejno zasnovo in kdo bo realiziral celostno ureditev tega območja.
ODGOVOR:
Projekt je v pristojnosti države.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

– Dajem pobudo, da se opravi DNK analiza okostij in da se ugotovi identiteta teh pomorjenih ljudi, ki so bili večinoma domačini Velenja, da bi lahko svojci teh pobitih ljudi ta trupla pokopali v svoje grobove.
ODGOVOR:
Identifikacija je v pristojnosti državne komisije.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

– Dajem pobudo, da se na bodočem spominskem obeležju zapišejo vsa znana imena 65 pobitih ljudi.
ODGOVOR:
Na lokaciji pod Kožljem naj bi bilo pokopanih 9-12 usmrčenih. Obstaja tudi domneva, da naj bi bilo pokopanih več (pripeljana trupla iz Celja). Identifikacija okostij je v pristojnosti državne komisije.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

3. Dajem pobudo, da se ob glavni cesti iz smeri Velenja proti Velenjki postavi smerokaz, ki bi opozarjal in usmerjal ljudi k temu spominskemu obeležju pomorjenih, tako kot je to storjeno za partizanske grobove v Socki.
ODGOVOR:
Smerokaz se lahko postavi po ureditvi obeležja.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

4. Več krajanov KS Gorica me je naprosilo, da dam pobudo, da se kolesarsko-pešpot zgradi do konca Goriške ulice. Sedaj je zgrajena samo od križišča na Šaleški cesti pa do ceste, ki prečka Gorico in se navezuje pri krožišču pri Velenjki na glavno cesto.
ODGOVOR:
MOV načrtuje ureditev Mestnega kolesarskega omrežja v sklopu projektov CTN. Omrežje bomo sklenili in ga dopolnili. Med dopolnitvami je predvidena tudi kolesarska povezava po celotni Goriški cesti. Trenutno je v izdelavi IDP (idejni projekt) projekt.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

29. maj 2017
Zap. št. 182
Članica sveta Simona Tušar je podal naslednjo pobudo in vprašanja:

1. Pred časom sem zasledila razpis za najem gostinskega lokala v Vili Bianci. Zanima me, koliko je bilo oddanih prijav, kdo je bil izbran na razpisu in koliko bo znašala najemnina. Kakšne najemnine so ponudili neizbrani kandidati?
ODGOVOR:
Na razpis je v roku prispelo pet ponudb, od tega tri ponudbe niso izpolnjevale razpisnih pogojev oz. ponudba ni bila pravilna.
Na podlagi pregleda ustreznih in pravilnih ponudb ter točkovanja (vrednotenja) po razpisnih merilih (50 % višina najemnine, 30 % ustreznost ponudbe v lokalu, 20 % program kulturnih dejavnosti in ostalih aktivnosti) je bila kot najugodnejši ponudnik izbrana Mia Zager, s. p., Florjan 10, 3325 ŠOŠTANJ. Najemnina lokala znaša 601,00 EUR brez DDV.
Neizbrani ponudnik je ponudil 850,00 EUR brez DDV.
Odgovor so pripravili v Uradu za razvoj in investicije.

2. Koliko mladih, starih med 20 in 35 let, živi v Velenju sedaj in koliko jih je pred 10 leti? Koliko je v Velenju delovno aktivnega prebivalstva in koliko jih ima zaposlitev v MO Velenje?
ODGOVOR:
V Velenju živi 5.845 mladih med 20 in 34 leti (podatek 1.1.2017). Primerljivi podatki so od sredine leta 2008, zato navajamo, da je v Velenju 1. 1. 2009 živelo 7.828 mladih v enaki starostni skupini. V Velenju smo imeli v letu 2016 12.888 delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov). Delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov) z delovnim mestom v občini prebivališča je bilo v letu 2016 8.572. Indeks dnevne migracije je bil v letu 2016 122,6. (V občino se je vozilo na delo 7.224 ljudi, iz Velenja se je vozilo na delo v druge občine 4.316 delovno aktivnega prebivalstva).
Odgovor so pripravili v uradu za razvoj in investicije (Vir: SURS)

27. maj 2017
Zap. št. 183
Član sveta Franc Sever je podal naslednjo pobudo:

1. Dajem pobudo, da se javno objavi, kaj sem dobil plačano od občine in kaj sem ali delam za občino od leta 2003 do vključno letošnjega leta.
ODGOVOR:
Vse, kar je Mestna občina Velenje v letih od 2005 do danes nakazala Francu Severju, je sledeče:
Mestna občina Velenje je dne 18. 7. 2011 nakazala Francu Severju na podlagi pravnomočne sodbe znesek v višini 969,00 EUR (povrnitev pravdnih in pritožbenih stroškov), kar smo že pojasnili v odgovoru na svetniško vprašanje pod zaporedno številko 174.
Na podlagi sklenjene menjalne pogodbe z dne 18. 11. 2014 je Mestna občina Velenje od Franca Severja kupila nepremičnino ID znak parcela 964 3014/3, na kateri je nestanovanjska stavba z ID oznako 964-1969-1 in nestanovanjska stavba z ID oznako 964-1970-1. Vrednost nepremičnine je znašala 105.500,00 EUR. V menjalni pogodbi je bilo določeno, da Franc Sever od Mestne občine Velenje kupi nepremičnino – stanovanje v II. etaži stanovanjske stavbe Stari trg 25, Velenje v vrednosti 9.240,00 EUR. Kupnina za obe nepremičnini ter pravdni stroški so se medsebojno pobotali, preostala razlika v ceni zamenjanih nepremičnin pa se je nakazala na TRR.
Franc Sever kot občinski svetnik prejema s strani Mestne občine Velenje tudi sejnine za udeležbo na sejah odborov oziroma komisij občinskega sveta in sejah občinskega sveta.
Mestna občina Velenje nima sklenjenih nobenih pogodb, na podlagi katerih bi Franc Sever za občino opravljal kakršne koli storitve ali izvajal dela ter na ta način prejemal plačila s strani Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Uradu za javne finance in splošne zadeve.

21. junij 2017
Zap. št. 185
Član sveta Matej Jenko je postavil naslednja vprašanja:

1. Prosim za razlago župana oz. dir. obč. uprave, s čim naj bi kršil proceduro oz. prosim za argumentirano obrazložitev zakaj sem dobil opomin na zadnji seji? V skladu s poslovnikom sem podal pripombo, izrazil svoje mnenje, da župan ne vodi seje v skladu s poslovnikom, da zlorablja položaj predsedujočega za izražanje svojega osebnega mnenja, ne pa za vodenje seje.
ODGOVOR:
Na 21. seji Sveta Mestne občine Velenje ste pri 20. točki dnevnega reda dobili opomin, saj ste zlorabili možnost postavitve proceduralnega vprašanja. Vi ste dvignili roko iz klopi in rekli, da imate proceduralno vprašanje. Župan Bojan Kontič vam je dal besedo, vi za govornico pa niste postavili proceduralnega vprašanja, ampak trditev. V 40. členu Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje je določeno, da so proceduralna vprašanja vsa vprašanja glede veljavnega postopka na seji sveta in se nanašajo na poslovnik in statut. Prav tako je v 46. členu Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje določeno, da se opomin lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
Vi ste na 21. seji kršili 40. in 46. člen poslovnika, kar je razvidno tudi iz dobesednega prepisa dela 20. točke 21. seje Sveta Mestne občine Velenje.
Odgovor je pripravil direktor občinske uprave.

2. Gašper Škarja je povedal, da ima mnenje pristojnega organa, da se ne dovoli odklop porabnika iz toplovodnega omrežja. Prosim da pridobite to mnenje in mi ga posredujete.
ODGOVOR:
Vprašanje morate naslovite na Komunalno podjetje Velenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

Glede na to, da je g. Škarja postal direktor KPV brez javnega razpisa, prosim, da posredujete na osnovi katerega sklepa oz. kaj je podlaga za takšen sklep. V primeru, da se je spreminjal statut, pogodba oz. kakšen drug akt KPV prosim, da se navede, kdaj je bil spremenjen in kdo je o njem odločal in kdo ga je sprejel.
ODGOVOR:
Vprašanje morate naslovite na Komunalno podjetje Velenje.
Odgovor so pripravili v Pravni službi Mestne občine Velenje.

3. Na seji sem pri sprejemanju strategije razvoja trženja turizma postavljal vprašanja in nanje na seji nisem dobil odgovorov, zato jih ponovno postavljam. Prosim za komentar odgovornih na moje razmišljanje in odgovore na vprašanja, saj bodo morda odgovori nanje dali potreben pogled, ali gre razvoj strategije v smer, ki bo res omogočal razvoj turizma.
– Koliko % gospodarske panoge bo prevzel nase turizem v naslednjih 5 letih, 10 letih?
– Kaj je dobro prepoznana destinacija, kako je definirana s strategijo?
– Katere tri ključne infrastrukturne projekte imate v načrtu, kakšne so investicije, upravičenost, cost-benefit? Kje je to definirano v strategiji?
– Zanima me, koliko turistov pričakujemo na dan ali pa na mesec leta 2021 – povprečno/dan?
– Po čem, katerih turističnih znamenitostih, atrakcijah se bo Velenje razlikovalo od drugih mest v Sloveniji, Avstriji?
– Po čem bo boljše in bolj prepoznavno oz. tako zanimivo, da bodo ljudje raje kot kam drugam šli v Velenje? (Zakaj bi turist, ki pride v Ljubljano, Maribor, Portorož ali na Bled, prišel tudi v Velenje?)
– Kdo so ciljna skupina ljudi, turistov, na katero se usmerja »naša« turistična ponudba?
– Zakaj ste za primere dobrih praks izbrali Bochum 360.000 preb, Rybnik 140.000, Zabze 176.000 – kaj ste iz teh primerov spoznali, kakšne so ugotovitve in kje ste jih aplicirali v strategiji?
– Koliko denarja se planira, da se bo investiralo v naslednjih 4, 10 letih za razvoj turizma (s strani MO Velenje)?
– Kako se bo poiskalo turiste, kakšne akcije se načrtujejo v strategiji – kje je to zapisano, kakšna bodo finančna in druga vlaganja, kaj bo pričakovan uspeh v letih do 2021 – ovrednoteno finančno (koliko turističnih taks bo pobranih) in skozi dvig BDP-ja MOV?
ODGOVOR:
Strategija razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje 2017-2021 je bila obravnavana na sejah Sveta Mestne občine Velenje v dveh fazah, osnutek na aprilski seji, predlog strategije pa na majski seji sveta. Prav tako je bila obravnavana dvakrat na vseh pristojnih odborih sveta. Kot veste, je bila že pred pripravo osnutka in kasneje tudi pred pripravo predloga pripravljena javna razprava o strategiji, na katero ste bili vabljeni tudi svetnice in svetniki. Kot je bilo že na sejah povedano, bomo finančna sredstva, ki jih bomo namenili za turizem, določili letno v okviru proračuna MOV.
Menimo, da ste imeli svetnice in svetniki dovolj časa in priložnosti za postavljanje konkretnih vsebinskih vprašanj v povezavi s strategijo. Strategija razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje 2017-2021 je bila na majski seji sprejeta in je začela veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

4. Predlagam (kar sem enkrat že na seji), da se v obvestilo da točna povezava na citirano spletno stan, ne pa le osnovna spletna stran. Namesto www.velenje.si bi bilo korektno prilepiti povezavo http://www.velenje.si/uprava-organi-obcine/svet-mov/11213. Predlagam, da za vprašanja in pobude ter odgovore odprete spletno podstran s tem imenom, tako kot npr. »svet-mov« je lahko podstran »vprašanja-pobude-svetnikov«.
ODGOVOR:
Povezava na odgovore na svetniška vprašanja in pobude je objavljena na prvi strani spletne strani Mestne občine Velenje (desno med povezavami). S klikom na povezavo Vprašanja svetnikov se odpre podstran Vprašanja in pobude svetnikov, kjer so objavljena vsa vprašanja in pobude pod zaporedno številko.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

ZAVRTI IN SE RAZVAJAJ!

  • Kolo lahko zavrtiš enkrat na dan.
Poizkusi srečo
Strinjam se, da me Mestna občina Velenje obvešča o vseh svojih novostih in dogodkih, saj želim biti informiran/-a o pomembnem dogajanju v mojem kraju.
Več o vaših novih pravicah po GDPR uredbi izveste tukaj.
Strinjam se s pravili nagradne igre in dovoljujem, da se moji oddani osebni podatki uporabijo za potrebe nagradne igre.
Never
Remind later
No thanks
Skip to content